»Zdravniki, veterinarji, poslovneži, meščani, skratka vsi, ki pri svojem delu potrebujete vprego – tu je rešitev za vas. Hleva, konjev in kočijaža ne potrebujete več. Avtomobil je tako preprost, da lahko vsak laik z nekoliko tehničnega znanja hitro osvoji vožnjo z njim. Šest konjskih moči, dve prestavi in vzvratna, zmore hitrost do 45 kilometrov na uro. Porabi le en liter bencina na 13 do 15 kilometrov. Luči, streha, usnjena zaščita itd. so dobavljivi za majhno doplačilo, orodje, zračna tlačilka in preprosta hupa so vključeni v ceno avta.« Takšno je bilo besedilo plakata, ki je v času Avstro-Ogrske na začetku 20. stoletja nagovarjal (sicer zelo ozek krog kupcev) k nakupu avtomobila piccolo. Majhen voz prihodnosti, kot so ga poimenovali takrat, je danes, več kot sto let kasneje, prva zvezda stalne razstave z imenom Naš dragi avto, ki je od sobote odprta v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.

Omenjeni piccolo nemškega izdelovalca Ruppe & Sohn danes velja za najstarejši ohranjeni avtomobil pri nas, kakšen natanko je bil pred prvo svetovno vojno, pa lahko le ugibamo, saj je v svoji več kot stoletje dolgi zgodovini doživel vrsto predelav. »To je tudi razlog, da ga na tej razstavi ne predstavljamo toliko kot originalen avtomobil z začetka 20. stoletja, temveč bolj kot starodobnik s konca 20. stoletja,« je pojasnil avtor razstave Boris Brovinsky in dodal, da so avto naredili nekoč med letoma 1906 in 1911, na njem pa sta originalna še podvozje in del zgornje karoserije, medtem ko so motor, kolesa, volan, dodatne luči in še marsikaj drugega spremenjeni in zamenjani. »Zato smo ga tudi postavili tako, da se ob prihodu v dvorano skozi zaveso vidi samo njegov manjši del, v celoti pa se razkrije na koncu.«

Vsak avto na svoji podlagi

A če je piccolo glavna zvezda razstave, to še zdaleč ne pomeni, da je edina. Razstavljenih je namreč deset avtomobilov, med drugimi na primer austro daimler, ford T, zastava 600D, bolj znana kot fičo, ter pet motornih koles, med njimi torpedo izpred 1. svetovne vojne in dirkalni DKW izpred 2. vojne. »V naši bogati zbirki imamo sicer okoli 70 avtomobilov, a je jasno, da ne moremo razstaviti vseh hkrati. Bomo pa v času, ko bomo posameznega izmed trenutno razstavljenih odpeljali v restavratorsko delavnico, nekateri bodo namreč kmalu potrebni delnega restavriranja, takšnega pač nadomestili s kakšnim drugim. Navsezadnje imamo kar nekaj zanimivih primerkov,« je še povedal Boris Brovinsky.

Ker ima razstava poleg imena Naš dragi avto dodano še priponko Prvo stoletje avtomobilizma na Slovenskem, je jasno, da se tudi z omenjenimi prevoznimi sredstvi vse skupaj ne konča. Še več, za marsikoga zna biti vse drugo, kar razstavo spremlja, od zgodovine cestne infrastrukture, avtoklubov, avtomobilskih medijev, obcestnih oznak, avto-moto športa in še marsičesa, še bolj zanimivo. Obiskovalca se namreč s pomočjo različnih razstavnih eksponatov, podprtih s kupom zanimivih dejstev prek besede, slike in videa na priloženih tabličnih računalnikih, popelje po časovni premici več kot stoletnega avtomobilskega dogajanja na Slovenskem.

S prvim se je pripeljal baron Codelli

Od zgodbe in slikovnega materiala o prvem avtomobilu na naših tleh, ko se je leta 1898 z modelom benz velo comfortable v Ljubljano z Dunaja pripeljal baron Codelli, prek številnih zanimivosti obdobja pred prvo svetovno vojno, ko se je na primer na Kranjskem in tudi v večjem delu Avstro-Ogrske vozilo po levi strani, predstavljeni pa so tudi prvi štirje prometni znaki, ki so začeli veljati leta 1908 (vodni jarek ali grbina, ovinek, križišče in železniški prehod). Nadaljuje se z obdobjem med vojnama, ko je število motornih vozil pri nas začelo hitreje naraščati in so kupci lahko izbirali med najbolj znanimi svetovnimi proizvajalci, ter se prevesi v obdobje po drugi svetovni vojni, ko so pomembno vlogo igrali Crvena zastava, TAM, IMV... »Razstava se konča z današnjim časom, ko je avto nekaj nepogrešljivega, ko brez njega ne moremo nikamor, ne do trgovine ne do trafike ali prvega ovinka. Od tod tudi naziv razstave Naš dragi avto. Ta je namreč postal nekaj več in ni samo prevozno sredstvo. Vpliva na okolje, na našo miselnost, na načrtovanje družinskih prihodkov, saj se raje odpovemo marsičemu drugemu, samo da imamo avto,« pravi Brovinsky.

Zanimivo je tudi, da vsak izmed razstavljenih avtomobilov stoji na podlagi, ki je bila v njegovem času na naših tleh aktualna – od makadama, tlakovcev, betona do asfalta. Zlobni jeziki pa so ob tem hudomušno dodali, da bi tipičen slovenski avto, glede na stanje naših cest, čez naslednjega pol stoletja na podobni razstavi stal na luknjasti kombinaciji peska in asfalta.