Finančna perspektiva 2007–2013, kjer je bilo iz kohezijskih sredstev Evropske unije za Slovenijo na razpolago 4,2 milijarde evrov, se je končala, Slovenija pa je porabila le dobro polovico tega denarja. Vse bolj se govori, da so za letos vprašljiva tudi sredstva, ki bi jih že lahko črpali v obdobju 2014–2020, saj trije ključni dokumenti še niso pripravljeni in usklajeni z Brusljem.

Gre za strategijo pametne specializacije, ki predvideva sistematično povezovanje znanstvenega raziskovanja in podjetniških iniciativ ter partnerski sporazum in operativni program, ki sta širša okvirja za prihodnji razvoj Slovenije v skladu z razvojnimi programi EU. Povsem jasno je, da dokler dokumenti ne bodo bolje pripravljeni in potrjeni v Bruslju, denarja ne bo.

»Vsak mesec izgubljamo 45,8 milijona evrov, ker še nimamo podpisanega partnerskega sporazuma. Če Slovenija ne bo opravila popravnega izpita, na katerem je padla zaradi slabo pripravljenih dokumentov, vse do sredine 2015 ne bomo videli niti evra evropskega denarja. Mesečno torej izgubljamo denarja za 30 tisoč delovnih mest s povprečno slovensko plačo,« je ogorčen Andrej Mertelj, direktor podjetja Datalab. Dokumente, ki so podlaga za črpanje denarja v letih 2014–2020, bi bilo treba pripraviti v teh dneh in z Brusljem uskladiti do konca aprila, saj spomladi nastopi obdobje evropskih volitev, bruseljski birokratski stroj pa se zaradi menjav v političnih vrhovih precej upočasni.

Kot če naročnik odpove naročilo

Kot pika na i pa je bila razveljavitev Spiritovega 30 milijonov evrov vrednega javnega razpisa za spodbujanje zaposlovanja pri projektih s področja razvoja novih produktov (RNP). V začetku februarja je namreč razpis, na katerega se je prijavilo skoraj 1000 podjetij, med njimi tudi vrsta gazel, zaradi nepravilnosti ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo razveljavilo. »V izjemno zaostrenih gospodarskih razmerah, kjer ostajajo samo najboljši, saj slabih že dolgo ni več, zdaj padajo že povprečni. Vsakršno poigravanje državnih ustanov je nezaslišano. Videti je, kot da slovensko gospodarstvo ni vredno razvojnih spodbud. Sramota je, da država dopušča tako ravnanje, in bogokletno bo, če ne bo počistila z izprijenim in nesposobnim kadrom,« je pripomnil Slavko Cehner, direktor podjetja Doorson, dravsko-pomurske gazele 2003.

»V poslovnem svetu preklic razpisa pomeni podobno kot preklic naročila. To je diletantsko delo in za to morajo padati glave. Medtem ko je NPU vse sile usmeril v gospodarstvo, nihče ni nadzoroval dogajanja na ministrstvih, v tem primeru na Spiritu,« pravi Cehner, ki kot mnoga druga podjetja izgublja zaupanje v domače podporno okolje. A do razvojnih finančnih spodbud vodijo tudi druge poti, ne le preko slovenskih ministrstev in agencij, saj se podjetja lahko pripravljajo na razpise neposredno v Bruselj. V finančni perspektivi 2014–2020 bo v Bruslju na voljo 959 milijard evrov nepovratnih sredstev, od tega več kot 80 milijard evrov samo za raziskave in razvoj.

Aktualni razpisi že zunaj

Z letošnjim letom je EU začela z izvajanjem novega programa za inovacije in raziskave Obzorje 2020, ki bo trajal vse do leta 2020. Na podlagi izkušenj iz 7. okvirnega programa v obdobju 2007–2013 in potreb podjetij je evropska komisija še bolje prilagodila programe znotraj Obzorja 2020 ter omogočila financiranje tako rekoč vsem podjetjem, ki izkazujejo visoko stopnjo inovativnosti in razvoja. Program MSP je še posej namenjen idejam, katerih razvoj izkazuje tudi visoko tveganje in velik potencial inovativnosti. Tako je bil prvega marca objavljen evropski razpis SME Instrument, ki je namenjen podjetjem z inovativnimi idejami s področij vesolja, tehnologije IKT, nanotehnologije, medicine, ekološko-inovativne prehrambne industrije, transporta, energetike, ekološko inovativnih materialov in urbanega področja. Vrednost projektov je od 700.000 evrov dalje.

Gre za program, namenjen izrecno mikro, malim in srednjim podjetjem v podporo inovativnim projektom, ki izkazujejo visoko stopnjo razvoja, rasti in internacionalizacije. Cilj programa za MSP je predvsem pomagati podjetjem premostiti razkorak med raziskavami in razvojem ter komercializacijo inovacij. Vsake tri mesece bodo razdelili 25 milijonov evrov, posamezno podjetje pa lahko za dveletne projekte prejme od pol do 2,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, subvencionirali jim bodo do 70 odstotkov vrednosti projekta.

Bruselj razpiše v povprečju 180 razpisov na leto. »Glede na to, da v Sloveniji s ključnimi dokumenti, ki so podlaga za črpanje evropskega denarja, zamujamo, naj podjetja preverijo, kaj vse jim ponuja Bruselj. Naša želja je, da slovenska podjetja spodbudimo, naj razmišljajo čim bolj globalno. Mednarodna povezanost lahko prinese veliko dobrega. Če tega ne poskusiš, sploh ne veš, kaj zamujaš,« poudarja Kristina Kočet, direktorica podjetja Tiko pro.

O prednostih sodelovanja na evropskih razpisih bo s svojo ekipo o spregovorila tudi 12. marca na srečanju Kluba gazel. Gazele lahko vprašanja v zvezi z evropskimi razpisi pošljejo že sedaj na naslov gazela@dnevnik.si. Robert Petrič iz podjetja Bisnode pa bo predstavil rezultate raziskave o značilnostih slovenskih prejemnikov sredstev javnih razpisov v EU.