Mogoče se približujemo polovičnemu, 50-50 trgu

Za založniki so na splošno leta rasti. Digitalno je seveda razmere na trgu dramatično spremenilo, posamezni digitalni trgovci so povsem spremenili razmerje sil v prodajni verigi. Ironično, v digitalni dobi je manj poti na trg: imamo enega velikega trgovca in kopico manjših, ki skupaj predstavljajo 10–20 odstotkov trga. Založnikom je predvsem težje vzdrževati dobavo fizičnih knjig, sočasno pa jih morajo zagotavljati v digitalnem okolju. To lovljenje ravnotežja za mnoge ostaja izziv. A na splošno imamo danes v Veliki Britaniji močan digitalni trg in zelo močan preživeli fizični trg. In oboje je za kupca knjig dobro.

Britanski založniki so se na splošno s spremembami uspešno spopadli, mnogi med njimi veljajo za pionirje nekaterih inovacij. Naj gre za veliko družbo, kot je Elsevier, globalnega akademskega založnika, ki velja za inovatorja pri besedilnem rudarjenju. Enako je z mnogimi manjšimi. Otroška založba Nosy Crow verjetno ne bi mogla biti bolj drugačna od Elsevierja po velikosti, strukturi in dosegu, a je vendarle vodilni razvijalec e-knjig za otroke. To samo kaže, da ni treba biti velika družba, da bi se splačalo vlaganje v digitalno. Družbe, ki so naše članice, so prešle fazo, ko se ne želijo soočiti z digitalnim trgom. Ne moreš več biti založnik v sodobnem času, če se ne spraviš z idejo e-branja in ne razvijaš svojih digitalnih rešitev.

Naše stališče je, da mora biti odprt dostop vzdržen. Ne more pomeniti, da v sistemu ni denarja. Z vlado sodelujemo pri pripravi rešitve, za katero mislimo, da je napredna: zagotavljala bi prosti dostop do del, a hkrati plačilo založnikom. Pri boju proti piratstvu ubiramo vrsto strategij. Osnovna je portal kršitev avtorskih pravic, spletna storitev, ki našim članom omogoča, da spremljajo spletne kršitve kjer koli na svetu, da pošiljajo opozorila kršiteljem in zahteve, da dela odstranijo iz obtoka. Z drugimi predstavniki kreativnih industrij v Britaniji sodelujemo pri informacijskih kampanjah, s katerimi spodbujamo podjetja, kot sta Google in BT, da svojo zavezo k boju proti piratstvu jemljejo bolj resno. Sodelujemo tudi z novo enoto londonske policije za IP-kriminal. Naš angažma je skratka širok: borimo se proti dejanskim kršitvam avtorskih pravic, hkrati pa se trudimo oblikovati potrebne zakonske spremembe.

Ideja ni ena sama. Boj proti piratstvu terja veliko različnih taktik glede na to, ali prihaja do kršitev na spletu, kje na svetu do njih prihaja, ali prihaja do njih v okviru kriminalne organizacije ali pa avtorsko pravico krši posameznik. Skušamo vzdrževati fleksibilen pristop. Menim, da večina ljudi, ki kršijo avtorsko pravico, tega ne počne zato, ker so zlobni, pač pa zato, ker enostavno ne vedo, da je to narobe, ali pa sploh ne vejo, da je stran, ki jo uporabljajo, ilegalna. Boj torej poteka na dveh ravneh, po eni strani je treba preganjati konkretne kršitve, vsaj toliko pa je pomembno tudi zagotavljanje, da imajo ljudje na voljo legalne storitve za kupovanje knjig na spletu.

Naravno je, da se je rast ustavila. Normalna je hitra začetna rast, ki je pri trgu e-knjig lahko pomenila rast za 300 odstotkov na leto. Nimamo še popolnih podatkov za leto 2013, a menim, da je digitalni trg vseeno zrastel za 100 odstotkov, letos pa bo morda za 90 odstotkov in nato vsako leto manj. Vsak trg se tako obnaša, po prvi eruptivni fazi se normalizira.

Pri naložbi v e-knjigo ne govorimo o enaki naložbi kot v primeru tiskane knjige. Če bi bil neki založnik prepričan, da je prihodnost fizična knjiga, in bi vlagal v skladišče, distribucijo in tisk, nato pa ugotovil, da ljudje želijo digitalno, bi bil v škripcih. Dobra stvar pri digitalnem je, da ko enkrat vložiš v osnovno infrastrukturo, je stroške lažje nadzorovati. Menim, da nihče, ki je to storil na digitalnem področju, naložbe ne bo nikoli obžaloval, četudi ne verjamem, da bo trg digitalnih knjig kdaj stoodstoten. Čisto mogoče se približujemo polovičnemu, 50-50 trgu. Če pogledamo glasbeni trg – britanski je eden največjih v Evropi in svetu – znaša fizični trg po vseh teh letih digitalne glasbe še vedno 65 odstotkov.

V minulih petih letih je izginilo okoli 2000 neodvisnih založnikov. Ponudba se je še posebej zmanjšala na glavnih trgovskih ulicah. Od večjih osrednjih prodajalcev je praktično ostal le Waterstones, poleg njega pa v Londonu še Smiths in Foyles. To kupcu seveda zmanjša možnosti, medtem ko se morajo preživeli prodajalci še bolj boriti za ekonomično izrabo preostalega prostora. Izzivi, s katerimi se je soočil Waterstones, so znani in dobro je, da je preživel ter da danes ponovno dobro prodaja. Založniki si bodo seveda vedno želeli čim močnejšo prisotnost v komercialnih središčih mest, zato z britansko knjigotrško organizacijo tudi sodelujemo pri več skupnih kampanjah.

Naše združenje je glede tega v stalnem dialogu z evropskimi kolegi. Naš poudarek je podoben kot pri tiskanih knjigah: davčni režim ne bi smel obdavčiti sredstev, ki so ljudem potrebna za pridobivanje znanja. Toplo smo jim priporočili, da komisija članicam EU dovoli manjšo ali ničelno stopnjo obdavčitve e-knjig.