Ena lastovka še ne prinese pomladi. Čeprav je Slovenija v zadnjem četrtletju lani prekinila niz osmih zaporednih trimesečij upadanja gospodarske aktivnosti in se je v celotnem letu z 1,1-odstotnim krčenjem BDP odrezala za 0,5-odstotne točke bolje od zimske napovedi Evropske komisije in kar 1,3-odstotne točke bolje od pričakovanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), dokončne gospodarske renesanse še ne gre pričakovati. Pred slovensko vlado je namreč kar nekaj nalog. Prva je uravnavanje proračuna, druga je sanacija bank in gospodarstva, tretja pa izboljšanje konkurenčnosti.
Le statistična anomalija?
Zato je treba 2,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjem lanskem četrtletju jemati z dobršno mero previdnosti. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so šli še dlje in rast poimenovali za statistično anomalijo, ki jo tako kot Umar pripisujejo uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev za izgradnjo komunalne infrastrukture. Ta naj bi zagnala bruto investicije, ki so tudi zaradi 11,1-odstotne rasti vlaganj v zgradbe in objekte h gospodarski rasti v zadnjem četrtletju prispevale 3,3 odstotne točke. Drži, bruto investicije, kamor sodijo zaloge in bruto investicije v osnovna sredstva, so lani res doživele popoln preobrat. Če so še v prvem četrtletju upadle za visokih 20,6 odstotka, so se devet mesecev kasneje okrepile za kar 22,6 odstotka. Vendar Sašo Polanec, izredni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, opozarja: »Če vlaganja stalno zmanjšuješ, prej ali slej pride do točke odboja, ki pomeni vračanje neke normalne investicijske aktivnosti.« Število potencialnih donosnih projektov v Sloveniji je sicer še vedno razmeroma majhno, po oceni Polanca pa je perspektiven predvsem izvozni del gospodarstva. Kot največji slovenski izvoznik tja zagotovo sodi Krka, kjer se na oceno gospodarske rasti ne ozirajo pretirano. »Podjetja se moramo znašati predvsem nase, le tako lahko dosegamo rezultate,« so dejali.
Izvoz ostaja glavna gonilna sila
Čeprav je imel prispevek menjave s tujino zaradi 4,9-odstotne rasti uvoza negativen vpliv na gospodarsko rast (0,7 odstotne točke) v zadnjem četrtletju, ostaja izvoz glavna gonilna sila gospodarstva. V zadnjem lanskem četrtletju se je izvoz na letni ravni povečal za 3,7 odstotka, v celotnem letu pa za 2,9 odstotka. Izvoz je tako splezal že na višjo raven kot pred krizo, zaradi strukturnega prilagajanja pa ima vse večjo težo v slovenskem BDP. Varčevalni ukrepi so namreč zopet znižali izdatke države, tokrat za dva odstotka, medtem ko se je ponovno zmanjšala tudi potrošnja gospodinjstev, ki so v celotnem lanskem letu potrošila za 2,7 odstotka manj denarja. Potrošniki so bili še posebno varčni pri kupovanju trajnih dobrin, saj je njihova prodaja upadla za 4,5 odstotka. Kaj drugega ob izredno visoki brezposelnosti niti ni bilo za pričakovati.
»130.000 brezposelnih Slovencev ni brez dela po naključju,« je Polanec okrcal počasen odziv politike na krizo, predvsem vlade Boruta Pahorja, medtem ko so v GZS opozorili, da prinaša znižanje števila brezposelnih le gospodarska rast, višja od odstotka in pol. A že sedaj je bolj ali manj jasno, da slednje letos ne bomo dočakali. Javni sektor ostaja cokla slovenskega gospodarstva, tu bo treba še varčevati, da bi uravnali proračun. Plače in pokojnine bi bilo po oceni Polanca treba znižati še za okoli pet odstotkov. Kratkoročno pomeni to seveda breme gospodarstvu, dolgoročno pa bo prispevalo k večji konkurenčnosti, ki vztrajno pada. To se nenazadnje odraža tudi v zniževanju dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, sicer enem glavnih motorjev slovenskega gospodarstva.