Odziv na odziv ministra za kulturo

Direktor CD: Minister gre tako daleč, da z očitkom o izgubi abonentov izniči vrednost in prepoznavnost srebrnega abonmaja – ki je v dolgi zgodovini CD pomembna programska iniciativa na področju glasbe. Na žalost je minister pozabil, da na koncerte prihajajo poleg abonentov tudi ljubitelji glasbe, ki sproti kupujejo vstopnice. Nekateri koncerti so povsem razprodani. Tak je bil tudi zadnji, 5. februarja, ko sta koncertirala Julien Baudiment na flavti in Marie-Pierre Langlamet na harfi. Pri umetniških »blagovnih znamkah« niso edino merilo le razprodane dvorane, pač pa še kako tudi kakovost. Srebrni abonma je natančno to – je vsakoletni praznik solističnega in komornega muziciranja. Zagotovo se je minister z izjavo v Večeru, da srebrni abonma »slabi … jasen profil hiše«, zapisal v zgodovino slovenske glasbe!!!

Minister: »Festival Druga godba je hišna znamka Zavoda Druga godba Ljubljana, ki se ne odvija le v CD…«

Direktor CD: Res je, festival Druga godba je blagovna znamka tega zavoda. Žalostno je le to, da minister v vseh dolgih letih ni opazil, da je Cankarjev dom koproducent tega festivala in da si v tem svojstvu blagovno znamko Druga godba vsaj v enem delu lahko deli z matičnim nevladnim zavodom. Festival Druga godba bi bil zaradi skromne finančne podpore že zdavnaj zgodovina, če ne bi Cankarjev dom skozi koproducentstvo zgledno skrbel zanj: finančno, programsko in personalno. Je pa Druga glasba v programu CD sklop prireditev, ki vključuje glasbe sveta, jazz, Cankarjeve torke in mejne glasbene zvrsti. Podrobneje je Druga glasba CD (ne pa Zavod Druga glasba) predstavljena v Programu in finančnem načrtu CD.

Minister: »Za cikel sodobne glasbe Predihano je direktor Rotovnik … sam javno priznal, da so zanj v CD uspeli prodati le 29 vstopnic.«

Direktor CD: Kaj hoče povedati minister z obrambo svoje zmotne ocene o samo dveh programskih blagovnih znamkah v programu CD? O tem namreč polemizirava, ne o težavah z obiskom, ki jih tudi imamo. Cikel Predihano je »blagovna znamka« sodobne glasbe, ki jo izvajamo. To je cikel, ki ga je ministrova strokovna komisija letos ocenila takole: »Cikel Predihano je s svojo programsko zasnovo presenetil z vrhunsko zastavljenim programom … navdušuje … ker … vključuje domače glasbenike, skladatelje in ansamble … Cikel je pomemben za širši slovenski kulturni prostor…« To mnenje je minister celo podpisal in nam ga poslal v CD.

Minister: »Zadnje javne napovedi direktorja Rotovnika … govorijo o oženju obsega plesnega programa … poleg tega …. CD že od leta 2012 nima vodje gledališkega in sodobnoplesnega programa.« In še »na področju gledališke umetnosti CD v vseh teh letih … ni uspel razviti prepoznavne blagovne znamke.«

Direktor CD: Težko se je pogovarjati z ministrom, ki vztrajno obravnava program CD skozi »blagovne znamke«. Triintrideset let je bil CD kulturna ustanova, ki je, tudi s sodelovanjem festivalskih koproducentov in partnerjev, skrbela za mednarodni pretok velikih plesno-gledaliških projektov. Večina referenčnih imen in ansamblov s tega področja je prihajala v CD. Do spremembe ni prišlo po odhodu Diane Koloini leta 2012, kar minister zmotno navaja: 85 odstotkov lanskega programa je bilo še vedno »njenega«. Zadeva se je zalomila pri načrtovanju letošnjega gledališko-plesnega programa, ko ne bo nobene izrazito sodobno plesne predstave iz tujine (domače seveda bodo). So pa v letošnji program vseeno vključene tri sodobne baletne predstave. Taka programska odločitev je bila sprejeta zaradi prevelikega zmanjševanja sredstev iz proračuna, ki je lani dobesedno zamajalo ekonomske temelje CD. Bili smo in smo še, tudi letos, na robu preživetja, in če kaj, se je bilo treba odreči tudi kakšni dragi sodobni plesni predstavi iz tujine, za katere, na osnovi dolgoletnega izkustva, vnaprej vemo, da bodo imele slab obisk in s tem slab prihodek od prodaje vstopnic ter nobenega sponzorja. Takšno odločitev programskega vodstva sta podprla strokovni svet in svet CD. Zanimivo pri tem je, da jo je podprl tudi minister sam, ko je izdal soglasje za program in finančni načrt CD, kot smo ga predlagali v tem letu. Razveseljuje obžalovanje ministra, da po odhodu Diane Koloini (še) nismo zaposlili nove vodje plesno-gledališkega programa. Že tako preobremenjeni programski tim je začasno prevzel na svoja pleča še izvajanje tega dela programa. Minister pozablja, da smo morali v letu 2012, v skladu z zakonom, zmanjšati število zaposlenih za desetino (beri 15 sodelavcev) in da so nato z ministrove mize vse leto 2013 prihajali novi in novi ukrepi o zmanjšanju proračunskega financiranja ne le CD, temveč celotne slovenske kulturne produkcije. Če je njegovo obžalovanje iskreno, mu predlagam, da nam ministrstvo zagotovi dodatnih 47.000 evrov, kolikor v letu dni zavod stane zaposlitev vodje plesno-gledališkega programa, nato bomo takoj izvedli razpis. Še prej pa mora izdati soglasje, da omenjenega vodjo sploh lahko zaposlimo.

P.S.: Ministrov odgovor me je razveselil vsaj v tem, da ne omenja ponovno, da naj bi bil v CD domicil sodobnega plesa. Morda je spoznal, da je treba aktivirati drago plačano in tri leta propadajočo montažno dvorano za sodobni ples na nekem tovarniškem dvorišču, na katero so na ministrstvu pozabili. Ali pa so ga spomnili, da sta bili ob prenovi SNG Ljubljana, ki je stala astronomskih 42 milijonov evrov, zgrajeni tudi dve profesionalno fenomenalno opremljeni dvorani za vaje baletno-plesnih umetnikov: najbrž ne le za zaposlene člane baletnega ansambla SNG?