Dobrodošli v svoj grški mit!«To je napis na atenskih ulicah. Dlan na plakatu sega iz morja in išče oporo v zraku nad gladino.
V preteklem tednu so predstavniki trojke spet obiskali Grčijo. Vlada je bila dovolj pridna pri strukturnih reformah in varčevalnih rezih, ki so pogoj za nakazilo zadnjega, 10,1 milijarde evrov težkega dela drugega dolžniškega sklopa. In kaj so tri leta ukrepov trojke prinesla?
Osem nemških zdravnikov je po obisku grških bolnišnic prejšnji teden dejalo, da so razmere primerljive s stanjem na vojnih območjih. Februarsko poročilo, objavljeno v medicinski reviji Lancet, mednarodne kreditorje in grško vlado obtožuje zatiskanja oči in zanikanja dejanskih učinkov varčevanja: množica bolnih Grkov brez zdravstvenega zavarovanja si ne upa v bolnišnico, poskočila je umrljivost novorojenčkov in mater, ponovno se je pojavila malarija, povečalo se je število samomorov in okužb z virusom HIV...
Profesor sociologije dr. George Tsobanoglou pravi, da je bil prvi znak propadanja Grčije in njenega gospodarstva uvoz hrane, ki je je bilo tradicionalno vedno dovolj. »Imamo več kot pol milijona lačnih ali podhranjenih otrok in grške kmete, ki so vse bolj obubožani. Uvažamo pa nizozemsko mleko v prahu!« je ogorčen. Edino pot iz krize vidi v spodbujanju alternativnih gospodarskih modelov in socialnih podjetij, ki jim je mar tudi za stanje v širši družbi.
Ekonomisti Levyjevega ekonomskega inštituta so ukrepe trojke strnili v uničujoč zaključek: knjigovodsko stanje proračuna je morda uravnoteženo, a na račun spektakularnega povečanja brezposelnosti in mrtvega gospodarstva. Notranja devalvacija (nižanje plač in življenjskega standarda prebivalstva) ter sledenje fiskalnemu pravilu nista prinesla koristi niti grškemu izvozu. Ukrepi so za četrtino znižali povprečno plačo v Grčiji in pahnili v revščino množico delavcev. Registrirana brezposelnost je v porastu in je novembra prebila nov rekord, 28 odstotkov, 70 odstotkov brezposelnih je brez dela že več kot leto dni. Tretjina prebivalcev živi v strahu, da bodo leta 2014 izgubili svoj dom.
Natančen razmislek o socialnih in političnih učinkih varčevanja je v Atenah ponudil dr. Dimitris Christopoulos. Svoje izkušnje s povojnega Balkana v devetdesetih veže na sesuvanje države, v kateri je soustanovil Raziskovalni center za manjšine ter vodil najstarejšo nevladno organizacijo za človekove pravice, Grško ligo za človekove pravice. Danes kot njen podpredsednik pravi, da je Evropa na tem, da v stoletju še tretjič stori samomor. »O Evropi govorimo kot o materi človekovih pravic in demokracije, a pozabljamo, da so se tu rodili tudi najbolj temni totalitarizmi. Porast ekstremne desnice glede na socialne razmere ne more presenečati,« opisuje prehod iz demo-kracije v demo-krizo.
Pet ur vožnje z vlakom severneje trideset delavcev že od maja 2011 ni prejelo plač. A njihova zgodba je srečna zgodba solidarnosti in odločenosti za boj. Solunski delavci so zasedli tovarno in že leto dni ustvarjajo skromen, a redni dohodek. Brez šefov, ponovijo večkrat s ponosom.
