Stanovalci nekaterih ljubljanskih stanovanjskih blokov so v nabiralnikih našli obvestilo mestnega inšpektorata, ki jim sporoča, da »v zgradbi in pred njo prihaja do nepravilnega ločevanja odpadkov«, zato vse pozivajo k doslednemu upoštevanju zakonodaje, »saj bodo v nasprotnem primeru sproženi prekrškovni postopki«. Obvestilo se zdi zanimivo predvsem zato, ker inšpektorat ne navaja, za kakšne kršitve zakonodaje gre v konkretnih primerih, ne nazadnje pa tudi ne ukrepa, čeprav bi ob ugotovljenih kršitvah moral. Razlog tiči najbrž v tem, da proti neznanemu kršitelju postopka ni mogoče začeti.
Kot je pojasnila vodja mestnega inšpektorata Bogomira Skvarča Jesenšek, omenjenega preventivnega obvestila ne pošiljajo vsem, ampak samo tistim (večstanovanjskim) stavbam, od koder prejmejo prijavo stanovalca ali upravnika. Na vprašanje, zakaj v obvestilu ne navedejo tudi konkretnih kršitev, saj je razlog za kršitve včasih tudi neznanje, nam niso odgovorili, kot tudi ne, v kolikšnem času stanovalci lahko pričakujejo ponovno preverjanje situacije in morebitne sankcije. Skvarča-Jesenškova je dodala le, da bo inšpektorat v primeru novih prijav na istih lokacijah ukrepal v skladu z zakonodajo, res pa je, da če kršitelj ni znan, postopka sploh ne morejo začeti. »Kršitelja je treba zaznati neposredno pri dejanju oziroma z zaslišanjem priče ali drugimi posrednimi dokazi ugotoviti, za koga gre.« Očitno računajo predvsem na to, da bo sosed zatožil soseda, saj tudi v omenjenem obvestilu pozivajo k prijavi nepravilnega odlaganja na policijo ali inšpektorat. Prijavo sicer lahko poda tudi upravnik ali Snaga, a je v obeh primerih težje ugotoviti, kdo od stanovalcev odpadkov ne ločuje ustrezno.
Plastična vrečka ne spada med bioodpadke
Kršitev je sicer še vedno precej. Na Snagi pravijo, da je najpogostejše odlaganje odpadkov poleg zabojnikov, temu pa sledijo bioodpadki in embalaža v črnih zabojnikih – torej neločevanje. Še posebno pereča sta ta dva pojava v podzemnih zbiralnicah, poudarja Nina Sankovič s Snage. »V središču Ljubljane skorajda ni podzemne zbiralnice, ki ne bi bila vsak dan ali kar večkrat na dan obkrožena s kupi odpadkov v vrečah in škatlah, zabojčki, kartoni, kupi steklenic. Naši zaposleni večkrat na dan, včasih celo vsaki dve uri, poberejo nepravilno odložene odpadke in počistijo zbiralnico, a je samo uro pozneje stanje spet enako.« Po njenih besedah velik del odgovornosti nosijo tudi bližnja podjetja in lokali, saj ti embalaže, ki nastaja pri opravljanju dejavnosti in ni komunalni odpadek, ne bi smeli odlagati v ekootoke in podzemne zbiralnice, ampak bi morali prevzem urediti na poseben način. Tako namreč kršijo zakonodajo.
Glede pogoste dileme, ali biološke odpadke lahko odlagamo v plastičnih vrečkah, so na Snagi jasni: plastika v rjave zabojnike ne sodi, lahko pa namesto te uporabimo papirnate vrečke ali časopisni papir.
