Ena izmed njih je ogrevanje na lesno biomaso. To je sicer zelo širok pojem, a tokrat bomo bolj podrobno govorili o vse bolj priljubljenih kotlih na pelete, predvsem pa pomenu kakovosti uporabljenih peletov. Kot v mnogih drugih primerih tudi pri teh ne sme biti odločilna cena – kar je sicer lažje reči, kot udejanjiti – temveč njihova kakovost. Upravljanje s takim sistemom ogrevanja sicer ni nič zahtevnejše od naftnega, ki nas je razvajal doslej.
Za kakovostnimi peleti ostane pepel
Marjan Šinkovec, direktor Družbe za upravljanje z obnovljivimi viri energije Energija narave, pravi, da je najpomembnejši podatek proizvedena energija na enoto cene ter vsebnost pepela. Ko govorimo o peletih, nam o njej govori vsebnost pepela, ko peleti zgorijo. Kaj to pomeni? Za kakovostnimi peleti ostane pepel, pri slabših pa žlindra – in razlika je velika in zelo pomembna. Žlindra namreč uničuje kotel, zmanjšuje učinkovitost ogrevanja, prinaša nepotrebno dodatno delo pri upravljanju s kotlom in škodi okolju. Prvi prepoznavni znak kakovosti peletov je zato pepel, ki mora biti siv in sipek. Če se pojavljajo kroglice sprejetih delov žlindre, to pomeni, da peleti niso kakovostni.
Kot opozarja Marjan Šinkovec, pa se tudi pri kakovostnih peletih lahko zgodi, da ne zgorijo do konca, če naprave niso primerno nastavljene. Vendar je to treba ločiti od primerov, ko v kotlu nastaja žlindra. Ne dovolj poučeni to večkrat pomešajo. Razlika je že, da nezgoreli pelet lahko zdrobimo med prsti, žlindre nikoli. Za to ni treba biti vrhunski strokovnjak. Bodite pozorni!
Normativi pepela za klasifikacijo po razredih so naslednji. Pepel je po normativu: A1 < 0,7% - 1,05 kg/10 vreč; A2 < 1,5% - 2,25kg/10 vreč; B < 3,0% 4,5kg/10 vreč. Peleti Energije Narave pa imajo samo 0,75kg/10 vreč.
Da kotla ne boste čistili vsak dan
Velikokrat se zgodi, da imajo proizvajalci kotlov za ogrevanje na pelete tudi povezave z dobavitelji peletov. Tisti proizvajalci, ki stavijo na kakovost in svojo blagovno znamko gradijo na dolgi rok, si ne privoščijo, da bi ponujali pelete slabe kakovosti. Ravno obratno. A v množični ponudbi »cenovno ugodnih« paketov v številnih prodajnih središčih se vam lahko hitro zgodi, kar se je zgodilo enemu naših bralcev. Zaradi ugodne cene je kupil večjo količino peletov in se potem jezil na proizvajalca kotla, ki ga je moral čistiti vsak dan. Pravi vzrok njegovih težav pa je bila že omenjena žlindra. Pri drugih uporabnikih enakih kotlov, ki so uporabljali kakovostne pelete, je zadoščalo polnjenje zalogovnika in čiščenje pepela na štirinajst dni, v letošnji doslej temperaturno milejši zimi pa celo enkrat na mesec. Torej še enkrat – kakovost je pomembna, njena cena pa ni pretirano višja. V vsakem primeru je ugodnejša od kurilnega olja in nepotrebnih dodatnih skrbi in dela …
Ob tem, preprostem načinu, kako lahko vsakdo sam preskusi kakovost zgorevanja peletov moramo vendarle povedati, da tudi Gozdarski inštitut v sodelovanju s Te- Tolom pregleduje kakovost ponudbe peletov na našem trgu. Uporabniki morajo biti pozorni na datum pridobljenega certifikata, ki je prilepljen na proizvod. Tisti, ki je bil na primer pred desetimi leti pridobljen v Novem Sadu, zanesljivo ne ustreza današnjim standardom. Uporabniki peletov (in tudi katerih koli drugih izdelkov) bodite zato pozorni na sledljivost kakovosti izdelka.
In če še poenostavljeno pojasnimo še postopek proizvodnje kakovostnih peletov. Zanje je uporabljen manj kakovosten ali celo odpadni les (kar bo po letošnjih zmrzalih zelo aktualno) – predvsem žagovina in nato čisti sekanci. Pomembno je, da je les na žagarskem obratu olupljen, torej brez lubja, korenin, zemlje in peska, kar povzroča že omenjene težave. Uporabljeni les mora biti tudi primerno osušen in uležan, da dobi enotno strukturo. V proizvodnem procesu peletiranja je zelo pomembna tudi pravilna suhost surovine to je od 8% - 10%.
Če je surovina kakovostna, so tudi peleti
Fini mlin premelje surovino na debelino do 3 milimetrov, nato pa to gre ta v posebne preše. Ker pelete drži skupaj molekula lignina, ki se pri visoki temperaturi pregreje, je treba pelete takoj po sušilnici spraviti v hladilnik, da ohranijo strukturo. Nekateri v ta namen dodajajo različne škrobe (krompirjeve, koruzne itn.), a primernejša je kombinacija čistega lesa in prodajalci zato kupce zavajajo. Suh smrekov les ima denimo enako kalorično vrednost kot bukev, primerna kombinacija različnih vrst lesa pa daje najboljše rezultate. Pomembna je tudi teža izdelka. Optimalno naj bi namreč bilo v peletih približno 80 odstotkov smreke in 20 odstotkov trdih listavcev, kar se pozna tudi pri teži in količini peletov v vreči ter seveda tudi pri ceni.
Sledljivost kakovosti peletov je torej možna po podatkih, ki jih morajo objaviti proizvajalci, najbolj vidna izkušnja pa je količina pepela po zgorelih peletih. Primer uporabnika na sliki kaže, da je za ogrevanje v več kot treh mesecih zbral za manj kot deset litrov pepela. Verjetno dodatna pojasnila niso potrebna. Kakovost peletov pa lahko preizkusimo še po eni zanimivi metodi. Nekateri pravijo, da so svetlejši peleti bolj kakovostni od temnejših. Tu gre lahko tudi za zavajanje, a vseeno – če nekaj peletov namočimo v kozarcu vode in tekočino, ko se raztopijo, precedimo skozi papirnati robček, črne pike pomenijo, da so v peletih lubje, zemlja in morda še kaj.
