Bivši župan Maribora bo s tem postal morda najbolj zveneče politično ime, ki bo moralo za zapahe. Čaka ga sedem mesecev zapora, hkrati pa mu bo prenehal tudi mandat državnega svetnika. Pravnomočnost je doživela tudi obsodba Karin Ježovite, višje sodišče ji je potrdilo petmesečno pogojno zaporno kazen zaradi ponarejanja listin in stransko denarno kazen v višini 5000 evrov.

Koruptivne razsežnosti službenega stanovanja za vedeževalko je Dnevnik obelodanil julija 2011. Na našo zgodbo je postala pozorna komisija za preprečevanje korupcije, ki je že tri dni po objavi članka stopila v stik s policijo in tožilstvom. Slednje je spisalo obtožni predlog, tožilstvo pa je mariborskega župana obdolžilo sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, ko je direktorica sklada Tanja Vindiš Furman nezakonito dala stanovanje v najem vedeževalki.

Karin Ježovita je občinski stanovanjski sklad kupil stanovanje, zanj plačal 146.000 evrov in ji ga nato dal v službeni neprofitni najem tako, da je junija 2010 objavil razpis za oddajo 110-kvadratnih metrov velikega stanovanja. Čeprav Ježovita ni sodila v nobeno kategorijo pomembnih kadrov, ki se jim po pravilniku sme oddati službeno stanovanje, je Kangler predlagal njo. Svojo odločitev je utemeljil z argumentom, da je obdolženka članica občinskega sveta invalidov. Po oceni tožilca pa je župan vedel, da to ni res. V to posvetovalno telo je namreč župan Ježovito imenoval šele dan po objavi razpisa. Kangler je direktorici sklada posredoval tudi potrdilo Društva invalidov Maribora z datumom 1. februar 2010, ki mu je h prijavi priložila Ježovita. V njem predsednik društva Slavko Zakeršnik hvali njen angažma v svetu invalidov.

Kanglerju bi moralo bilo znano, da vedeževalka februarja še ni bila članica sveta. Dopis je bil namreč ponarejen. Direktorica sklada je po prepričanju tožilstva vedela, da Ježovita nima pravice dobiti službenega stanovanja v najem, a je kljub temu z njo podpisala najemno pogodbo. Ježovita je na sojenju posredno priznala, da je za najemniško stanovanje kandidirala s ponarejenim priporočilom, vendar je odgovornost za to pripisala preminulemu Alešu Škofu, ki je bil eden najtesnejših Kanglerjevih sodelavcev.