Časopisno in založniško podjetje Nova revija je že nekaj let v veliki finančni krizi in po zadnjih podatkih Dursa si je nakopalo med pol milijona in enim milijonom davčnega dolga. Zato je sam Durs, kar ni ravno običajno, podal predlog za stečaj. Direktor založbe Tomaž Zalaznik niti stečaja niti okoliščin, ki so privedle do njega, ne želi komentirati pred jutrišnjim srečanjem s stečajnim upraviteljem Matjažem Polenčičem.
Založba Nova revija je še do pred nekaj leti sodila med največje prejemnike proračunskih sredstev na področju kulture, vendar so se prihodki družbe v zadnjih letih postopoma nižali. Če so se v letih 2009 in 2010 vrteli okoli milijona, so se leta 2011 spustili na 380.700 evrov. S poslovnimi težavami so Novi reviji tako rekoč povsem prenehala nakazila iz državne blagajne.
Predvsem se je zaprl dotok sredstev iz Javne agencije za knjigo (JAK), pri kateri založba zadnja leta ni mogla kandidirati za svoj knjižni program, ker ni izpolnila prejšnjih pogodbenih obveznosti. JAK je odstopil tudi od predhodno podpisanih pogodb in proti Novi reviji leta 2011 vložil tožbo za vračilo več kot 280 tisočakov, saj ni v celoti izpolnila knjižnega programa, za katerega je prejela sredstva. Zaradi vsega tega so avtorji v zadnjem času prejemali honorarje z veliko zamudo ali jih sploh nikoli niso dobili.
Nekdanji direktor založbe Nova revija in glavni urednik Niko Grafenauer je novico o stečaju pospremil z naslednjimi mislimi: »O tem še ničesar ne vem, ker pri Novi reviji že nekaj let nisem več aktiven, a jaz ne priznavam stečaja. Seveda sem zgrožen, da se je to zgodilo, saj je Nova revija vse od začetkov pa do leta 2000 skrbela za duhovno gradnjo. Imela je sodelavce zelo raznovrstnih profilov, vendar je to dobro delovalo. Že kmalu po tem, ko sem prepustil direktorsko mesto Tomažu Zalazniku in nekaj let še deloval kot glavni urednik, pa sem čutil, da nekaj ne 'štima', in dokončno odšel v pokoj. Revija Ampak je bila izjemna, saj sem jo sam ustanovil. To je bil politični magazin, kakršnega danes nimamo.«
Dr. Spomenka Hribar, soustanoviteljica Nove revije, pa meni: »Nova revija je vse od nastanka do osamosvojitve držala odprt duhovni prostor, se pravi, da je presegala državljanski spor in kulturni boj. Tako rekoč tisti hip, ko se je desnica odločila, da ji ni dovolj demokratična enakopravnost in enakovrednost vseh in vsake stranke, in se je hotela postaviti za (novo, zdaj desno) avantgardo, je tudi Nova revija podlegla delitvi duhov. Postala je revija enega političnega in kulturnega spektra in z Novo revijo, kar in kakor je bila, je bilo konec. Potem je le vztrajala v agoniji. Nekaj let si je sicer Niko Grafenauer izrecno prizadeval, da bi revija obdržala notranje ravnotežje in distanco do obeh političnih ekstremov, pa je tudi omagal.«
Založba, ki je bila na temeljih istoimenske revije zgrajena leta 1990, je ob izdaji cele vrste zbirk s področij leposlovja, humanistike in družboslovja pred več kot dvajsetimi leti ustanovila tudi Sklad Josipa Jurčiča, ki podeljuje Jurčičevo nagrado za novinarske in publicistične dosežke. A vse to bo, kot kaže, potonilo v zgodovino, kot je pred časom že revija Ampak. sk
