Zadnje leto se na trgu gradbenih kritin dogaja marsikaj in pozna se recesija, ki je še posebno prizadela večstanovanjske objekte. Vseeno pa to ne pomeni tako močnega udarca za individualne gradnje, kot tudi ne tolikšnega upada obnovitvenih posegov, ki se morajo praviloma vedno začeti pri strehi. Kajti če pušča streha, bo pod njo kmalu propadel vsak objekt, in to ne glede na to, iz kakšnega materiala je zidan.

Novogradnja

Novogradnja se je v zadnjih letih korenito spremenila in tako so sodobne zgradbe oblikovane zelo dinamično, kar velja tudi za strehe. Po eni strani težijo lastniki oziroma vlagatelji k novim oblikam streh, tako da morajo strešniki v prvi vrsti zagotavljati možnost oblikovanja različnih čopov, frčad in pregibov ter slemen. To zahtevo v glavnem izpolnjujejo vse kritine in je vsaj glede tega težko delati razlike med njimi, še posebno ker je pravzaprav vse kritine mogoče rezati in z njimi oblikovati robove. Drugo je to, da mora kritina izpolnjevati tudi vse zahtevnejša vizualna merila. Streha namreč postaja tretja fasada na hiši in tako ji lastniki posvečajo temu primerno pozornost. Danes lahko vidite hiše z drznimi barvami streh, čeprav po drugi strani še vedno prevladujejo barve, ki so v skladu s tradicionalnimi barvami slovenskih streh: rdeča, siva, temna...

Poglavje zase so oblike strešnikov. Kovinske kritine ostajajo v svoji standardni ponudbi, medtem ko opečne strešne kritine (z našim vodilnim proizvajalcem Tondachom) ponujajo največ različnih oblik strešnikov, s katerimi je mogoče dodatno oblikovati streho. Streha namreč ni le strešnik kot strešnik, ampak na njeno podobo močno vplivajo oblika strešnikov, velikost strešnikov oziroma njihov format, barve in tudi površinska zaščita (engobe, glazure).

Na področju betonske kritine z različnimi oblikami izstopa le Bramac (čeprav mu tehnologija po tej plati ne dopušča toliko oblik), medtem ko se drugi manjši proizvajalci držijo ustaljenih oblik strešnikov. Naj omenimo še Esal Anhovo, ki dosega na slovenskem trgu dokaj velik tržni delež. Po eni strani po zaslugi kritine Eternit (maloformatna ravna kritina, ki jo Esal uvaža iz matične tovarne v Švici), s katero so se približali videzu tradicionalne kritine (odvisno od vrste pokrivanja), predvsem pa po zaslugi valovitk, ki so zelo primerne za prekrivanje večjih površin; od kovinskih kritin jih loči tudi paroprepustnost, ki je pri strehi kljub vsem zračnim kanalom še vedno pomembna.

Ponudba kovinskih kritin je izjemno široka, bistveno pri vseh pa je, da imate pod njo dobro sekundarno folijo in dovolj velik zračni kanal, ki mora imeti zajem zraka v kapu in dovolj velik izpust v slemenu. Na to sleme ne smete nikoli pozabiti, kajti če ne boste imeli izpusta, bo prihajalo do kondenzacije in težav. In to praktično pri vseh kritinah.

Zaščita pred dežjem

Temeljna naloga kritine je zaščita objekta pred padavinami in ta pogoj seveda izpolnjujejo vse kritine. Danes imajo številni proizvajalci zelo dolge dobe jamstva za kritine (30, 50 let), lastniki streh pa moramo ob tem vedeti še nekaj: strešnik bo zdržal, vprašanje pa je, ali bodo zdržali tudi vsi drugi sistemi strehe. In tukaj se pogosto dela največ napak. Najprej pri sekundarni kritini, ki je bila vsaj v preteklosti pogosto preslabe kakovosti, drugo vprašanje je ves sistem strehe. Vedeti moramo, da mora pri kritini, ki zdrži 30 in več let (danes to velja za večino kritin), tako dolgo zdržati tudi folija oziroma sekundarna kritina, letve in celotno ostrešje.

In prav zaradi tega je nujno streho graditi kot celoto in upoštevati vse strokovne nasvete. Kaj na primer pomaga kovinska strešna kritina, če je pod njo nameščena sekundarna kritina, ki je po desetih letih ali še prej popolnoma razpadla. To se dogaja. Zaradi slabe izvedbe zračnega kanala se lahko pojavijo tudi težave z letvami. Ali drug primer: kaj pomaga kakovostna sekundarna kritina, če ni položena pravilno in je na številnih mestih prebita, ni spojena s preklopom ali celo varjenjem oziroma lepljenjem (odvisno od naklona strehe), in še bi lahko naštevali podobne napake, ki jih nemalokrat naredijo malomarni krovci.

Nekaj moramo povedati tudi o površinski zaščiti strešnikov. Na področju opečne kritine narašča prodaja engobirane in deloma nekoliko počasneje glazirane kritine, tako da se danes klasične opečnate kritine proda vse manj. Engoba postaja, če tako rečemo, zakon. Bramac je po drugi strani s svojo zaščito Protector naredil velik korak naprej na področju površinske zaščite betonske kritine in mu nekako skušajo slediti tudi drugi proizvajalci betonske kritine. Kovinska kritina ima klasično površinsko zaščito, zanimivo pa je, da to ne pomeni absolutne zaščite pred umazanijo in mahom. Tudi na teh strehah lahko pride do tega pojava.