Keramične obloge
Poglejmo najprej keramične obloge. Temeljno je, da uporabite ploščice, namensko narejene in namenjene zunanji uporabi, pomembna sta tudi pravilno polaganje in uporaba namenskega lepila. Ploščice za zunanjo uporabo morajo imeti slabo vpojnost vode (pod 3 odstotki) in morajo biti odporne proti zmrzovanju, hkrati pa morajo biti odporne proti temperaturnim spremembam, da ne pride do pokanja fug med njimi.
Za zunanjo talno oblogo so tako najprimernejše loščene (enojno žgane keramične ploščice) ali neloščene (porcelanski gres, rdeče gres ploščice) keramične ploščice z nizko vpojnostjo vode, ki so izdelane s stiskanjem, ali keramične ploščice, ki jih proizvajajo z vlečenjem, kot so klinker in opečni tlakovci, ki so nekoliko nepriljubljeni zaradi slabše odpornosti proti različnim madežem. Gres ploščice so prešane in žgane na visoki temperaturi, izbiramo pa lahko med glaziranimi, neglaziranimi, poliranimi in strukturiranimi porcelanastimi gresi. Proti udarcem je najbolj odporen neglazirani gres in se ga priporoča predvsem za garaže in kleti, luščiti pa se ne more predvsem zato, ker nima glazure. Glaziran je nekako lepši, predvsem ga lažje čistimo, njegova past pa je v tem, da po njem drsi, predvsem takrat, ko je moker.
Omenili smo klinker ploščice in opečne tlakovce ter njihovo občutljivost za različne madeže. So pa zato toliko bolj priljubljeni zaradi odpornosti proti obrabi. Klinkerje in opečne tlakovce je treba negovati z lanenim oljem in počakati nekaj let, da dosežejo enakomerno barvo po vsej površini. Po tem pa so izjemna talna obloga.
Lesene talne obloge
Lesene talne obloge že dolgo uporabljamo za terase, ute na vrtovih, vrtove in drugje, večna težava pa je bila neobstojnost lesa na prostem, ne glede na različno zaščito. Pravi odgovor na te težave so nekatere drevesne vrste z visoko vsebnostjo eteričnih olj, ki zagotavljajo veliko odpornost proti vremenskim vplivom, pa tudi proti insektom.
Za uporabo na odprtem je najprimernejši burmanski tik, ki se v navtični industriji že več desetletij pogosto uporablja na jadrnicah in jahtah. Vendar je njegova visoka cena preprečevala širšo uporabo tudi za pohodne pode, tu pa je tik »nadomestil« les s podobnimi lastnostmi. Kot na primer južnoameriški ipe ali lapačo, ki mu v Severni Ameriki pravijo celo »iron wood« (jekleni les). V skupino za zunanje razmere primernih vrst lesa uvrščamo še afriški iroko in burmanski pinkado, bangkirai (ob uporabi posivi podobno kot tik) ter še nekatere druge, kot so merbau, cumaru, masaraduba, kempas... Ti podi ne potrebujejo nobene dodatne zaščite. Tikovina na soncu posivi, podobno tudi bangkirai. Lapačo pod vplivom ultravijoličnih žarkov potemni.
Podi za terase so izdelani v različnih oblikah. Kvadrati z že pripravljeno podkonstrukcijo (nanjo so pritrjene letve), ki jih zelo enostavno in hitro položimo.
Potem pa so tukaj različne letve različne debeline in širine, tako da jih lahko uporabimo tudi za podkonstrukcijo. Različno široke in debele. Če prevedemo v dimenzije, so letve dolge od 1 metra do 5 metrov, široke od 7 do 15 centimetrov in debele od 1,9 do 4,5 centimetra. Navtični parket pa so deščice, debele 12 milimetrov, široke 45 milimetrov in dolge 1–3 metre.
Polaganje
Pode za terase polagamo na podkonstrukcijo iz iste vrste lesa, kot je osnovna plošča (po navadi sestavimo večje panele, na primer 2 krat 2 metra ali drugih dimenzij, ki jih je mogoče še vedno dvigniti in pod njimi očistiti tla). Vijačimo jih od spodaj ali od zgoraj z jeklenimi nerjavnimi vijaki. Navtik parket lepimo na pripravljeno podlago s posebnimi lepili sikaflex, utore pa zapolnimo s posebno maso, ki deluje kot guma med deščicami tika. Les na prostem se namreč krči in razteza. Obstaja tudi možnost pritrditve podov na plastično podkonstrukcijo.
Pode za terase (atrije) polagamo na fugo, kar pomeni, da mora biti med deščicami 3–5 milimetrov velika špranja. Ta omogoča dihanje lesa brez poškodb, les pa mora biti pred polaganjem zračno suh (15–20 odstotkov vlage). Na terase (in tudi v kopalnice) se lahko polaga tudi navtik parket, in sicer po istem »receptu«, kot se polaga na barkah, torej s posebnimi lepili in utori, zapolnjenimi s posebno maso.
Lesene pode za zunaj lahko uporabljamo na terasah ali balkonih (pokritih ali ne), v različnih utah in kotičkih za preživljanje prostega časa, ob bazenih in še marsikje drugje. Balkon ali terasa bo s takim podom dobila popolnoma novo podobo, predvsem pa bo drugačno tudi naše počutje.
Seveda pa ne smemo pozabiti na vzdrževanje. Nekateri sicer prisegajo na različne premaze, ki so bolj ali manj uspešni. Lesenih desk iz eksotičnih vrst lesa najbolj ne uničuje dež, ampak sonce. Zato je priporočljivo lesene pode občasno enostavno poškropiti z vodo, tako imajo stalno vlago. In to je njihova najboljša zaščita.