Tako se je razhudil župan občine Komenda Tomaž Drolec, ko je tekla beseda o Poslovni coni (PC) Komenda, d.o.o. PC Komenda so namreč želeli razglasiti za najuglednejšo poslovno cono v Sloveniji in zaradi (pre)velikih apetitov posegli tudi na območje, ki ga varuje režim Natura 2000. Seveda so naravovarstveniki zastrigli z ušesi, zaostrili pogled in postavili svoje zahteve. In tu lahko zelo hitro prepoznamo dvojne »račune«.

Računi in »računi«

To je odgovorne na občini Komenda zelo raztogotilo, saj jim je podrlo nekaj pomembnih računov in »računov«. Izračunali so namreč, da imajo v poslovni coni zaradi omenjenega za 15 milijonov evrov gospodarske škode (ne stroškov!), kar je še enkrat več, kot so do zdaj porabili za infrastrukturo. Župan: »70.000 kvadratnih metrov zazidljivih parcel smo morali prepustiti žabam in postaviti dva metra visoko mrežo.« Za gradnjo namakalnega sistema z zadrževalniki meteorne vode, ki preprečujejo poplavljanje nižje ležečih območij, so porabili 3,8 milijona evrov. Temu za primerjavo dodajajo ceno 850.000 evrov za fekalno kanalizacijo. To pa je težko primerljivo...

Na to temo so objavili v občinskem glasilu Aplenca (št. 5/2010) pogovor z Alešem Bratino iz Primorja Ajdovščina, ki v poslovni coni gradi infrastrukturo. Potrdil je omenjene številke in spregovoril o »žabicah«, kar je bilo dovolj, da se je odzvala Mateja Kocjan (odnosi z javnostmi, Zavod RS za varstvo narave). Razložila mu je veliko stvari o »žabicah« in posegih v naravo, povzemanje bi bilo predolgo, a bo za to verjetno še veliko priložnosti, kajti župan je za besedo potegnil tudi Vesno Sušec - Šuker in ji očital: »Država je imela že pred 20 leti vse načrte za celovito rešitev tako na Tunjici, Pšati, na Dubliču kot na Gradaškem potoku. O vseh teh potokih odloča država in ves čas ista gospa Vesna Sušec - Šuker.«

Vrnimo se na odgovor Mateje Kocjan in k njenemu zaključku (Aplenca, št. 7/2010), ker je za nadaljevanje tokratne teme o denarju zelo zgovoren, čeprav ne dokončen. Tako pravi: »Kljub temu bi veljalo primerjati strošek izvedbe naravovarstvenih in okoljevarstvenih ukrepov z ostalimi stroški ter pričakovano donosnostjo ob prodaji stavbnih zemljišč v času zavedanja, da je človeštvo s svojimi potrebami naravo preprosto obremenilo in da prav vse dobrine, ki jih človek uporablja za svoje življenje, na svojem izvoru vendarle prihajajo iz narave.«

Stroški in donosnost

No, zanimiv je njen namig na primerjavo stroškov in pričakovano donosnost ob prodaji stavbnih zemljišč. Poglejmo nekaj dejstev. Župan pravi, da so uspešno poplačali vse lastnike zemljišč (teh je bilo 260) zdajšnje poslovne cone, ki obsega kar 930.000 kvadratnih metrov. Lastnikom zemljišč naj bi plačali v povprečju 15 evrov za kvadratni meter (v povprečju zato, ker se bo morebiti našel še kdo, ki bo povedal, da je dobil manj, verjetno je tudi, da bi se našel kdo, ki je dobil več, a tak se sam prav gotovo ne bo oglasil). Čeprav tu zgodba še zdaleč ni končana.

Izračun namreč pove, da je občina vsaj po povprečnih zneskih za poplačilo lastnikov porabila (930.000 m2 krat 15 evrov) 13,95 milijona evrov. Toda po podatkih PC Komenda zdaj prodajajo zemljišča za od 160 do 215 evrov za kvadratni meter, odvisno od namena in kvadrature. In četudi za lažji izračun vzamemo poprečno »samo« 180 evrov za kvadratni meter, je to kar 167,4 milijona evrov! Impozantna številka, v kateri se vsi doslej navedeni stroški skrijejo. »Prek prsta okoli sto milijonov čistega, za ustreznega deležnika 20 odstotkov...« Upam, da vsi poznamo ta rek tudi za lažjo predstavo v nadaljevanju zgodbe.

»Skrivnostni« partnerji

Kajti PC Komenda je z »le« 80 odstotki v lasti občine Komenda, 20-odstotni delež ima podjetje Candor komunikacije, d.o.o., s sedežem na Dunajski 22 v Ljubljani, po podatkih AJPES z 0 (NIČ!) zaposlenimi, zastopnik je Goran Bizjak (morda je prav zato v javnosti omenjana vloga tudi njegovega znanca Toneta Ropa, ki seveda vse zanika), poreklo kapitala pa je tuje. Po registru je to družba Washington Investments LCC iz Wyominga v ZDA. Le zakaj? Še zlasti je to vprašanje zanimivo ob napovedih, da bo morala občina Komenda vračati del že dodeljenih evropskih sredstev zaradi nespoštovanja veljavnih predpisov. Zna biti še zanimivo...

»Pred štirimi leti so bile dane obljube, da bodo lahko iz prihodkov poslovne cone v občini naredili vse načrtovane projekte, ki jih je ves čas veliko, preveč... Zdaj se je izkazalo, da so se zaračunali. Natura je znana, recesija je bila napovedana, apetiti očitno preveliki... Občina je prepričala lastnike zemljišč, saj je znano, da je za gozd mogoče iztržiti evro ali dva, razen za tiste, ki poznajo projekte vnaprej, 15 evrov za kvadratni meter je v takem primeru zelo visoka ponudba,« razmišlja Pavel Šmid, ki dobro pozna razmere v Komendi. In dodaja: »Problem infrastrukture v Komendi je v tem, da stvari niso usklajene. Nekateri projekti prehitevajo, ker župan pravi, da jih delamo na zalogo. Da jih ne bo zmanjkalo. Tako pač ne gre.« Tudi o tem bo prav gotovo še tekla beseda.

Na zalogo

Na prvi pogled se zdi, da podobno razmišlja tudi mag. Stanislav Zarnik, ki med drugim v Aplenci (št. 5/2010) zapiše (sicer o trgovskem centru): »Nekaj korakov pri odločitvah je bilo preveč in vzele so preveliko časa. Popravki niso bili in niso več mogoči. Čas je tekel, izpolnitve obljube pa ni.« Ali enako mag. Marijan Pavlič (Aplenca, št. 7/2010): »Močno smo posegli v zemljišča in si obetamo iz prodaje le-teh visok letni proračun občine. Prodaja se izvede enkrat, potem pa priliva v proračun ne bo več, stroškovna stran proračuna pa bo vsekakor ostala na enaki ravni.« Pa ni tako.

O tem še največ na kratko pove satirični zapis očitno dobrega poznavalca razmer v Komendi Staneta Močnika (Aplenca 7/2010), še posebno so zgovorne njegove besede: »Predsedoval bi 'neodvisni' župan, namestnik bi bil liberalni virtualni protikandidat, častni član športno modri svetnik ...« O poslih pa je bolje, da nihče nič ne izve. Toda, oprostite, tako ne gre...