Odgovor: Izročilna pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi vaši potomci, posvojenci in drugi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po vas dedujejo. Izročite in razdelite lahko samo tisto premoženje, s katerim razpolagate v trenutku sklenitve izročilne pogodbe. Če se morda kakšen potomec ne bi strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, pa se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila in se po vaši smrti z njimi ravna kot z darili, ki ste jih naklonili dedičem.

Če kakšen potomec ob sklenitvi izročilne pogodbe ni dal svoje privolitve, jo lahko da tudi kasneje v enaki obliki. Rad bi vas opozoril tudi, da mora biti izročilna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Vprašanje 2: S sinom sem podpisal izročilno pogodbo, s posebno klavzulo, da me mora sin preživljati do smrti. Drugi sin pogodbo zdaj izpodbija, češ da naj bi šlo pravzaprav za prikrito darilno pogodbo, ki seveda lahko vpliva tudi na dedovanje. Zanima me, ali ima kaj možnosti, da to dokaže.

Odgovor: Pri izročilni pogodbi je pomembno, da gre za tako imenovano aleatorno, torej tvegano pogodbo, pri kateri prevzemnik ne ve natančno, koliko časa bo moral izvrševati bremena, dogovorjena v korist izročevalca, zato je pri presoji, ali gre v konkretnem primeru za izročilno pogodbo ali pa morda za darilno pogodbo, po mojem mnenju odločilen namen izročevalca. Če je ta z izročilno pogodbo morda želel prikriti darilno pogodbo, bi lahko rekli tudi, da gre za navidezno pogodbo, ki morda prikriva drugo (darilno) pogodbo. V sporu o tem, za kakšno vrsto pogodbe gre, bo zato sodišče verjetno ugotavljalo tudi, ali vi in sin korektno izpolnjujeta obveznosti, o katerih sta se dogovorila v sklenjeni izročilni pogodbi.

Mag. Boštjan J. Turk