Višji stroški gradnje se tako hitro povrnejo, če primerjamo, koliko energije potrebujemo za ogrevanje hiše klasične gradnje s pomanjkljivo izolacijo. V Nemčiji so doslej zgradili okrog 150.000 pasivnih hiš, kar sploh ni nenavadno, saj ta država podpira gradnjo tovrstnih hiš na nacionalni in lokalni ravni. V mnogih državah je nakup energijsko varčnih hiš in elementov povsem izvedljiv tudi za osebe z nižjimi osebnimi dohodki, saj vlade subvencionirajo takšne investicije. Tako na primer Nemčija v sodelovanju z bankami svojim državljanom omogoča najem kreditov, druge države pa še z dodatnimi merili vplivajo na gradnjo pasivnih hiš.
Tudi brez državne finančne pomoči se gradnja pasivne hiše splača bolj kot konvencionalen način gradnje. Dolgoročno gledano bomo prihranili več energije, kar je najbolj pomembno. Pasivna hiša skrbi za ugodje in toploto v vsakem prostoru in kar je najpomembnejše, ni zdravju škodljiva. Zaradi dobre toplotne izolacije prostorov ni treba bolj ali manj ogrevati, saj je temperatura prilagojena glede na zunanjo.
Nizkoenergijske hiše
Nizkoenergijska hiša porabi letno le 40 kilovatnih ur na kvadratni meter, kar je na letni ravni primerljivo z 2,7 litra kurilnega olja na kvadratni meter. Glede na klasično gradnjo hiš je njihova cena višja le za 10 do 20 odstotkov, kar pa se zaradi višanja cen energentov hitro povrne. Za nizkoenergijske hiše se odloča vse več uporabnikov po vsej Evropi.
Nizkoenergijske hiše so zgrajene iz okolju prijaznih materialov. Zaradi izjemne energetske učinkovitosti in smotrne porabe energentov pa spadajo v isto skupino bivalnih objektov kot pasivne hiše.
