Zato pravzaprav ne preseneča, da je na slovenskih strehah vsako leto več sončnih elektrarn. Med potencialnimi investitorji pa je tudi vse več takih, ki iščejo lastnike raznih objektov, ki so svojo streho pripravljeni oddati v najem. V tem primeru investitor za lastna sredstva ali s posojili postavi na streho sončno elektrarno, lastnik pa potem vsako leto prejme vnaprej dogovorjeno najemnino za uporabo strehe. V času pogodbenih obveznosti je najemnik dolžan poskrbeti za vse stroške, ki so povezani z obratovanjem elektrarne.
Med najbolj iskanimi strehami so tako strehe šol, podjetij, ustanov, strehe večjih gospodarskih poslopij in podobno, ki imajo najbolj optimalne pogoje za vgradnjo take elektrarne. Za Slovenijo to pomeni, da je naklon strehe od 20 do 50 stopinj z usmeritvijo proti jugu. Za streho, na kateri je naklonski kot sončnih modulov 30 stopinj z direktno usmeritvijo na jug, znaša izračun sončnega obsevanja za Ljubljano okoli 1100 kWh na m² površine. Podobne vrednosti veljajo tudi za druge predele Slovenije, medtem ko je sončno obsevanje na Obali nekoliko višje (v Portorožu je okoli 1396 kWh/m² na leto).
Število ur sončnega obsevanja na kvadratni meter površine in seveda idealen naklon fotonapetostnih modulov sončne elektrarne (30 stopinj proti jugu) sta osnovna podatka, ki nam skupaj s površino strehe ponujata osnovo za izračun celotne naložbe in pričakovanega donosa.
Delno povečanje donosa sončne elektrarne investitorji lahko dosežejo še s sledenjem soncu. Poznamo dva tipa sledenja, in sicer enoosno in dvoosno sledenje soncu. Pri enoosnem dnevnem sledenju se sončni moduli samodejno obračajo od vzhoda proti zahodu. Pri dvoosnem sledenju moduli prav tako sledijo soncu, vendar se hkrati spreminja tudi njihov naklon, in sicer tako, da so moduli vedno pravokotno na vpadni kot sončnih žarkov. Donos je tako nekoliko večji, vendar je tudi cena postavitve take elektrarne nekoliko višja.
85 kvadratnih metrov je 4565 evrov na leto
Ko imamo pred seboj te osnovne podatke, si lahko hitro izračunamo, koliko nas bo približno stala naložba v sončno elektrarno in koliko naj bi znašal naš letni prihodek od prodane električne energije. Natančen izračun za posamezno streho lahko pripravi samo ponudnik opreme ali projektant, ki ima na voljo vse podatke za izbrano lokacijo, vendar nam že približni izračun pove dovolj, da lahko začnemo razmišljati o smotrnosti investicije v sončno elektrarno.
Sončna elektrarna z močjo 10 kWp moči zavzame okoli 85 kvadratnih metrov površine strehe, proizvede pa okoli 11.000 kWh električne energije na leto. Ob predpostavki, da bi lastnik oziroma najemnik strehe za eno kilovatno uro elektrike dobil 0,415 evra, bi to pomenilo letni donos okoli 4565 evrov. Ta izračun velja za sončne celice s srednje velikim donosom, medtem ko bi z namestitvijo sončnih celic z najvišjim izkoristkom lahko dosegli za okoli 10 odstotkov višji donos.
Okvirni stroški za postavitev sončne elektrarne znašajo od 3300 do 4300 evrov za kilovat moči. Če zaradi lažjega izračuna vzamemo ceno 4000 evrov, nas torej naložba v sončno elektrarno z 10 kilovati moči stane okoli 40.000 evrov. V našem primeru to pomeni, da bi se nam naložba povrnila v manj kot 10 letih. Vendar ob tem ponovno poudarjamo, da je to zgolj informativni izračun, medtem ko so izračuni za konkretno streho lahko celo bolj ali tudi manj ugodni. Na splošno velja, da je pri večjih sistemih cena nižja, pa tudi doba vračanja je lahko zelo različna. Če lastnik denimo izvede naložbo z lastnim denarjem, se mu naložba z ustreznim donosom lahko povrne že v osmih letih. Če pa mora za naložbo najeti bančno posojilo in ima ob tem tudi najeto streho, se doba vračanja naložbe lahko podaljša na 12 in celo do 15 let.
Celotna kalkulacija je seveda zelo odvisna tudi od odkupne cene elektrike, po kateri država lastniku odkupi elektriko. Kot je namreč znano, so odkupne cene elektrike iz sončnih elektrarn precej višje od cen, ki jih plačujemo v gospodinjstvih. Država namreč vsem tistim, ki bodo v letošnjem letu sklenili pogodbo o odkupu električne energije iz sončnih elektrarn, v naslednjih petnajstih letih jamči odkupne cene, navedene v tabeli.
Iz tabele lahko razberemo, da so odkupne cene zelo različne. Najvišje so odkupne cene elektrike iz sončnih elektrarn, integriranih v strehe ali fasade. Prav tako so odvisne tudi od moči posamezne sončne elektrarne in podobno. Najnižje so odkupne cene za elektrarne, ki so zgrajene kot samostojni objekti – ponavadi na manj kvalitetnih zemljiščih. Zato so te elektrarne manj zanimive za investitorje. Država želi namreč z različnimi odkupnimi cenami spodbujati vgradnjo takih elektrarn na strehe, fasade in druga mesta na posameznih objektih (glej skico).
Možni položaji sončnih modulov na stavbah
Odkupna cena enaka 15 let
Tisti investitorji, ki jim Agencija za energijo dodeli status kvalificiranega proizvajalca (o tem bomo pisali v eni izmed naslednjih številk) in sklenejo pogodbo o prodaji električne energije z Borzenom, bodo imeli v naslednjih petnajstih letih zagotovljeno odkupno cene električne energije po ceni, ki je napisana v odločbi. Za te cene jamči država, ki na ta način spodbuja investitorje k tovrstnim naložbam.
Ob tem velja opozoriti, da navedene odkupne cene veljajo za letošnje leto, medtem ko naj bi se v prihodnje cene vsako leto znižale za okoli 7 odstotkov oziroma za toliko, kot se vsako leto znižujejo proizvodne cene sončnih modulov. Po nekaterih napovedih naj bi se cena električne energije iz sonca že do leta 2012 znižala za toliko, da bo povsem primerljiva s cenami iz konvencionalnih energetskih virov. Vendar država kljub naglemu padanju cen sončnih elektrarn investitorjem, ki že oddajajo elektriko v omrežje, jamči dogovorjene cene za 15 let. Ko bodo cene postale primerljive s cenami iz drugih energetskih virov, država ne bo več spodbujala proizvajalcev z višjimi odkupnimi cenami.
Ob tem pa velja opozoriti še na nekatere pomisleke, ki se pojavljajo med investitorji v sončne elektrarne. Tako zagotovljene odkupne cene elektrike iz sončnih elektrarn kot tudi različne nepovratne finančne spodbude, ki jih lahko pridobijo investitorji, se namreč po merilih EU štejejo za državne subvencije. Če je lastnik na primer prejel 50.000 ali 100.000 evrov nepovratnih finančnih spodbud za proizvodnjo tako imenovane zelene elektrike, mu bo država z omenjeno pogodbo ustrezno znižala zagotovljeno odkupno ceno elektrike.
Prav zaradi tega se med investitorji v zadnjem času pojavlja precej negodovanja, vendar je dejstvo, da posamezni investitor za isto elektrarno ne more prejeti dvakratne subvencije (v obliki nepovratnih sredstev in še v obliki višjih odkujpnih cen). Je pa seveda res, da je končni izplen odvisen od različnih dejavnikov, zato se mora investitor pred dokončno odločitvijo, ali bo zaprosil za nepovratno finančno pomoč ali ne, temeljito pozanimati, kaj je zanj bolj ugodno. Vendar je končni cilj vseh spodbud ta, da se investitorjem v sončne elektrarne njihov vložek, skupaj z ustreznim donosom, povrne v osmih do petnajstih letih.
15 let najemnine in vsaj 15 let prihodkov od elektrike
Za investitorje oziroma tiste, ki svojo streho oddajajo v najem, je zelo pomemben tudi podatek, da po obdobju 15 let, ko imamo zagotovljeno odkupno ceno elektrike, elektrarna ni za odpis. Po zagotovilih proizvajalcev je življenjska doba sončnih elektrarn od 30 do 40 let. To torej pomeni, da lastnik po 15. letu obratovanja ne prejema več državne pomoči, elektriko pa lahko še naprej oddaja v omrežje, vendar so odkupne cene po omenjenem obdobju precej nižje – enake kot odkupne cene elektrike iz drugih virov. Glede na to, da se naložba, skupaj z ustreznim donosom, lastniku povrne prej kot v 15 letih, to pomeni, da ima lastnik vsaj še 15 let zagotovljen prihodek oziroma čisti profit.
To velja tako za tiste investitoreje, ki imajo elektrartne na lastnih poslopjih kot tudi za tiste, ki so svoje strehe oddali v najem. Najemne pogodbe se ponavadi sklepajo za 15 let (nekatere za krajše, lahko pa tudi za daljše obdobje). V času pogodbenega obdobja namreč lastnik prejema letno najemnino za streho (ta znaša od 4,5 do 7 odstotkov od ustvarjenih letnih prihodkov za prodano elektriko), po preteku tega obdobja pa sončna elektrarna postane last lastnika objekta in ta potem še vsaj 15 let prejema dohodke od prodane elektrike.
Lastnik strehe torej v primeru oddaje strehe v najem lahko računa, da bo v povprečju prejel okoli 6 odstotkov najemnine od prodane elektrike. Za 200 kvadratnih metrov strehe bi lastnik tako prejel okoli 650 evrov najemnine na leto, v petnajstih letih torej okoli 9750 evrov, plus prihodke za naslednjih 15 ali več let.
To so torej približni izračuni za sončno elektrarno. V Sloveniji imamo zdaj že kar nekaj ponudnikov, ki lastnikom ali investitorjem pridobijo vsa potrebna soglasja in izpeljejo vse potrebne postopke, pridobijo ustrezna posojila in finančne spodbude ter na koncu v celoti postavijo sončno elektrarno. V bistvu investitorju ni treba storiti drugega kot poiskati ustreznega ponudnika, ki mu bo čez nekaj mesecev predal sončno elektrarno »na ključ«.