V skladu s teorijo dr. Zorana Ranta, profesorja na Univerzi v Ljubljani, je energija sestavljena iz anergije in eksergije. Eksergija ima sposobnost prehajanja iz ene oblike energije v drugo. Energija, ki je neomejeno pretvorljiva v druge oblike energije, je na primer električna energija, energija, ki je v druge oblike energije pretvorljiva le v omejenem obsegu, je toplota, energija, ki pa ni pretvorljiva, je na primer notranja energija okolice. To pomeni, da je energija okolja sestavljena samo iz anergije, delež eksergije je enak nič. Pri anergiji poznamo energijski izkoristek, pri eksergiji pa eksergijski izkoristek.
Pri ogrevanju je eksergijski izkoristek tem večji, čim manjša je temperaturna razlika med virom toplote za ogrevanje in okoljem. Sistem, ki ima pri ogrevanju trenutno največji eksergijski izkoristek, je ISOMAX. Za ogrevanje s sistemom ISOMAX uporabljamo temperaturo 20 stopinj C, medtem ko je pri drugih sistemih za ogrevanje potrebna temperatura 50 stopinj C in več, včasih tudi 900 stopinj C. Sistem ISOMAX za ogrevanje uporablja sončno energijo, za hlajenje pa hlad zemlje. Sončno energijo preko strešnih sprejemnikov pretvarja v toploto, ki se v poletnem času skladišči v zemeljskem hranilniku toplote. V fasadi zgradbe je vgrajena t.i. temperaturna pregrada oziroma aktivni ovoj zgradbe, v katerem je medij s temperaturo med 18 in 20 stopinj C.
Ustrezno temperaturo v temperaturni pregradi v zimskem času zagotavljamo iz zemeljskega hranilnika toplote. Naloga temperaturne pregrade je, da prepreči prehod hladu iz okolice v notranjost objekta in tako v zgradbi zagotovi primerne bivalne pogoje. Poleti ta sistem uporabljamo za hlajenje objekta. Ustrezno temperaturo za hlajenje v poletnem času, ki se v temperaturni pregradi giblje med 16 stopinj C in 18 stopinj C, zagotovimo iz zemlje, ki ima na globini dveh metrov precej konstantno temperaturo – med 8 12 stopinj C.
Sistem ISOMAX poleg temperaturne pregrade oziroma aktivnega ovoja premore še sistem vračanja odpadne toplote, ki doseže izkoristek 90 odstotkov in več. Sistem ISOMAX za ogrevanje in hlajenje ne potrebuje nobenih fosilnih goriv, temveč samo električno energijo za pogon nekaj črpalk in ventilatorjev za prezračevanje. Letni obratovalni stroški sistema so minimalni. Če imamo možnost vgradnje sončne elektrarne majhne moči, postane naša zgradba energetsko neodvisna pri ogrevanju, hlajenju in prezračevanju.
Sistem ISOMAX prispeva tudi k uresničevanju zaveze, v skladu s katero naj bi v Sloveniji dosegli 20 odstotkov boljšo energetsko učinkovitost, 25 odstotkov obnovljivih virov energije v končni rabi energije in 20-odstotno zmanjšanje toplogrednih plinov. Sončna energija je zaenkrat še zastonj. Zakaj je ne bi izkoristili, če nam je na voljo?
Prof. dr. Peter Novak,
Mag. Milan Šturm