Marsikateri bodoči investitor se v dilemi med klasično in montažno gradnjo odloča tudi glede trajnosti in je prepričan, da ima pri tem klasična gradnja pred montažnimi objekti bistveno prednost. To pa drži le deloma. Montažno gradnjo je zaradi sistema gradnje lažje obnoviti, njena obnova je cenejša, pri obnovi streh in stavbnega pohištva pa praktično ni razlike. Predvsem pa se moramo zavedati, da nobena hiša ni grajena za vse večne čase. Treba jo je obnavljati, dopolnjevati in morda tudi spreminjati.

Izjemni dogodki

Montažne gradnje imajo vrsto prednosti, tudi če pride do katastrofe. Obnova poplavljene montažne hiše je, če se je lotimo res celovito, bistveno hitrejša in učinkovitejša kot pri klasični gradnji. Je pa seveda bolj radikalna. Ob poplavah pred leti v Nemčiji so preprosto odprli stene, zamenjali mokro izolacijo s suho in zaprli stene, medtem ko so morali pri klasičnih gradnjah odstraniti fasado in nato počasi sušiti izolacijski sloj.

Marsikdo je prepričan, da so montažne gradnje požarno bolj ogrožene, kar spet ne drži. Zaradi tehnologije gradnje in zaščite je montažna hiša skoraj bolj varna kot betonska. Železni nosilci namreč najhujšemu ognju kljubujejo okoli 10 minut, leseni pa celo do 50 ali 70 minut. Vendar ko enkrat tako močno gori, da popustijo leseni ali kovinski stebri, je tako ali tako že vseeno, saj take hiše skorajda ni mogoče obnoviti, posegi po večjem posredovanju gasilcev (gašenje z vodo) pa so prav tako zelo zahtevni. Vsekakor pa ob požaru najprej gorijo predmeti v notranjosti objekta (pohištvo) in šele potem celoten objekt. A pustimo te skrajnosti in spregovorimo več o obnovi montažnih hiš.

Obnova

Prenova montažnih gradenj je zanimiva in ponuja številne možnosti. Lahko obdržimo streho in popolnoma obnovimo stene. To pomeni, da jih pravzaprav odpremo in zamenjamo vse sloje, od zunanjega naprej, da ostane samo skeletna konstrukcija. To praktično pomeni, da zgradimo skoraj povsem novo hišo, skelet pa lahko ostane. Seveda morajo adaptacije ali prenove montažnih hiš izvajati strokovnjaki za gradnjo montažnih konstrukcij, ki poznajo njene zakonitosti. Pri obnovi lahko ohranimo razporeditev prostorov, odpremo vse stene z obeh ali samo ene strani in fasado ohranimo ali pa ne (spet odvisno od dotrajanosti zgradbe). Pri večji adaptaciji je treba skoraj obvezno obnoviti izolacijo ter namestiti novo vetrno zaporo ali oviro. Pri 40 ali 50 let stari klasični gradnji obnova izolacije ni potrebna, in to iz preprostega razloga – tako stare klasične gradnje izolacije sploh nimajo.

Ob obnovi hiše je treba obnoviti vso električno napeljavo, praviloma pa tudi sistem centralnega ogrevanja in notranje mavčno-kartonske plošče.

Streha

Poseben problem je streha. Pri starejših montažnih gradnjah so strehe nemalokrat zelo položne, tako da moramo glede na nagib in nosilnost objekta izbirati tudi strešno kritino. To kljub temu ne pomeni, da se moramo obvezno odločiti za lahko kritino. Palični nosilci so namreč zelo trdni in imajo precej veliko nosilnost; kljub temu tudi pri adaptaciji strehe priporočamo sodelovanje statika. Ostrešje iz paličnih nosilcev ima samo to slabost, da so leseni elementi razporejeni zelo na gosto in je tako namestitev izolacije bolj zahtevna. V takih primerih se kot odlična rešitev izkaže razsuta izolacija (na primer izolacija iz celuloze).

Montažno hišo je mogoče obnoviti samo od znotraj, obseg obnove pa je odvisen od zahtev vlagatelja in dotrajanosti objekta. Zamenjava vse napeljave je dokaj preprosta. V objektu lahko spreminjamo razporeditev prostorov, le da je treba pri tem misliti na nosilne stene. Nobena hiša ni grajena za več stoletij in tako je treba gledati na vsako potrebno prenovo. Preprostost in hitrost obnove montažnih objektov sta zagotovo bistveni prednosti montažnih gradenj.