Spet smo eno leto pospravili v zgodovino. Ne glede na to, kako zadovoljni smo bili z njim, šlo je in ni ga več. Pred nami je novo in ne vemo, kaj nam bo prineslo. Nekateri veliko pričakujejo in načrtujejo, drugi se bojijo, predvsem zaradi negotovega gospodarskega položaja, tretjim pa je vseeno, ker so prepričani, da bo že kako ali da na dogajanje (in usodo) nimajo vpliva. Med katere spadate vi?
Kitajski mojstri feng šuja učijo, da je človekovo življenje odvisno od treh dejavnikov: usode, ki mu je namenjena, okolja, v katerem biva, in lastnega delovanja.
Vsak element prispeva svojo tretjino. Zato je pomembno, da človek ob pravem času na pravem mestu pravilno deluje. To seveda ni preprosto, saj ne vemo, kakšna je naša usoda, zato tudi ne moremo z gotovostjo vedeti, kdaj in kako naj delujemo, da se bodo stvari obrnile tako, kot nam je namenjeno. Življenje nam kar naprej pošilja opozorila in namige, kako ravnati, da bomo našli svojo pot. Le redki posamezniki znajo prisluhniti notranjemu glasu, ki nas vztrajno opozarja in vodi. Kadar je tako, se navadno znajdemo v težavah.
Zaradi napačnega delovanja (beri: načina življenja) zbolimo, zaradi napačnih ciljev doživljamo osebne in poslovne neuspehe, zaradi nedelovanja stagniramo ter smo nezadovoljni in razočarani.Nekateri so prepričani, da so rojeni pod nesrečno zvezdo, saj jim nič ne uspe. Že v mladosti imajo težave s starši in šolo, izbirajo napačne partnerje, ko iščejo službo, vedno naletijo na najslabše plačano delovno mesto, delo jim ni v zadovoljstvo, neprestano so nejevoljni in razočarani, za svoje težave pa vedno krivijo druge. Starši jim niso dali srečnega otroštva, učitelji jih niso marali, šefi so prezahtevni, zakonski partnerji so sitni in otroci jih ne spoštujejo. Takšni ljudje običajno ne pomislijo, da bi jim šlo lahko kdaj bolje, v to sploh ne verjamejo, zato v to smer sploh ne delujejo. Pogosto se zatečejo v tako ali drugačno omamo in se izgovarjajo, da je to edino, kar jim še daje veselje v življenju.
Nekateri pa kljub podobnim izhodiščnim družinskim razmeram doživijo uspeh. Radovednost in pridnost jim pomagata priti do izobrazbe. Ta jim omogoči, da poiščejo primerno delo, ki ga radi opravljajo. Ko pa je človek s svojim delom zadovoljen, je uspešen in notranje potešen. To se odraža tudi v komunikaciji z drugimi. Takšni ljudje privlačijo podobne značaje, zato pogosto najdejo partnerja, ki jih podpira in dopolnjuje. Ker verjamejo v svoje delo in uspeh, ne čakajo, da bodo drugi nekaj naredili zanje, in težave, s katerimi se spopadajo, jemljejo kot izziv. Pozitiven odnos do sebe prenašajo na svet, spoštujejo druge ljudi in naravo ter pri tem uživajo. Njihovo veselje do življenja ni odvisno od omame in drog, srečo jim pomenijo delo, družina, druženje s prijatelji ter občudovanje narave in sveta.
Dokler samo čakamo in krivdo za svoje težave prelagamo na druge, se ne zgodi nič. Šele ko si priznamo, da je naše življenje odvisno od našega delovanja, ne pa od drugih, se odpre možnost za spremembe.
Spoznati – sprejeti – spremeniti
To so trije glagoli, ki morajo biti (v tem vrstnem redu) medsebojno povezani, če hočemo izboljšati svoje življenje. Ko problem prepoznamo in sprejmemo, je samo od naše odločitve odvisno, kako ga bomo rešili. Vprašanje torej ni v naši moči ali sposobnosti, temveč v pomanjkanju samozaupanja. Vse se neprestano spreminja, to dejstvo je pravzaprav glavno gibalo življenja. Če ne delujemo, ne živimo, zato je zares pomembno, da se zavemo in izkoristimo svoje sposobnosti in možnosti.
Gospodarski položaj, v katerem je trenutno ves svet, res ni rožnat, a razumeti moramo, da tako ni moglo iti naprej, saj je človeški pohlep po materialnih dobrinah presegel vse meje. Brez sočutja in usmiljenja do drugih živih bitij smo pozabili, da imamo samo eno Zemljo, ki jo moramo ohraniti še za druge generacije. Ne smemo do konca izkoristiti njenih bogatih zalog in je brezmejno zasipati s svojimi odpadki. Še dobro, da univerzalni ciklusi poskrbijo za take krize, saj ljudje očitno ne vidimo drugega kot svojo trenutno nepotešeno željo.
Pridružujem se tistim, ki pravijo, da je trenutni gospodarski položaj dober razlog, da izboljšamo kakovost svojega življenja. Morda bo kdo ugovarjal, češ, kako naj to storimo v času, ko izgubljamo službe, ko nimamo s čim kupiti osnovnih življenjskih dobrin, ko ne vemo, če bomo jutri še imeli streho nad glavo. Ali se kdaj vprašate, kako preživijo begunci, ki so primorani zbežati od doma, da si rešijo golo kožo, in kako so preživeli naši dedje in starši v svetovnih vojnah ali naši sosedje v zadnji balkanski vojni? Gotovo imate tam znance. Poznam jih nekaj, ki so izgubili vse materialne dobrine, ki so jih ustvarjali zadnje 50 let. In zdi se mi, da so zaradi tega postali boljši ljudje. Še tisto malo, kar jim je uspelo ohraniti, so delili z drugimi. In šele ob njih se zares zavem, kako malo potrebuje človek za življenje. Šele ko ti je odvzeto vse materialno ugodje, spoznaš, kaj je zares pomembno. Pomembna je sposobnost, da iz »niča« zadovoljiš vsakodnevne življenjske potrebe po hrani, toploti in varnosti. In pomembni so družina in prijatelji, ki ti pri tem pomagajo.
Prijatelj je pomagal tudi mojemu znancu Tonetu, ko je zaradi stečaja tovarne ostal brez službe. Ni mu pomagal materialno, kot bi si morda kdo mislil. Samo enako izkušnjo je imel in se je iz nje izvlekel tako, da je na Primorskem, kjer živi, najel neobdelane površine, na njih zasadil paradižnik in posejal nekaj vrtnin, pridelke pa ponudil dvema bližnjima znanima gostilnama.
Ta zgled je Toneta spodbudil, da je na zapuščenih njivah svojih ostarelih staršev posejal večje količine solate, radiča, motovilca, korenja in zelja. Že prvo leto je prodal vse, kar je pridelal, saj so sosednje gostilne z veseljem sprejele lepo domačo in ne predrago zelenjavo. Prihodnje leto se je registriral kot pridelovalec zelenjave, najel še nekaj zemlje in se vključil v dodatno izobraževanje. Delati je sicer znal že od mladih nog, manjkalo pa mu je teoretično znanje. Pridobil ga je na nekaj seminarjih, ki jih je priredil kmetijski inštitut. Iz leta v leto je širil svojo ponudbo in pridobil tudi certifikat integrirane pridelave. To dokazuje, da pri svojem kmetovanju ne uporablja strupenih pripravkov in škropiv. Po štirih letih je z najetim kreditom postavil precej velik rastlinjak, tako da je lahko začel gojiti tudi zgodnejšo zelenjavo. Zemljo je lahko obdeloval z manjšimi stroji ter s pomočjo žene, staršev in otrok. Okoliški prebivalci smo kmalu ugotovili, da je pri Tonetu mogoče dobiti zelo kakovostno zelenjavo, tako da je imel vedno dovolj kupcev. Tudi žena je kmalu pustila službo prodajalke in se mu pridružila, saj je na njivah dela veliko. Dvakrat tedensko je začela prodajati zelenjavo na stojnici v bližnjem mestu, kjer je hitro pridobila stalne odjemalce.
Iz razočaranega brezposelnega štiridesetletnika, ki je hodil naokrog s pogledom, uprtim v tla, je Tone postal pokončen, vesel in samozavesten pridelovalec zelenjave, ki ga vsi spoštujemo in imamo radi. Čeprav dela veliko več kot prej v tovarni, je srečen in zadovoljen, pa tudi dohodki so vedno višji. In še vedno včasih reče: »Še dobro, da je šla tovarna v stečaj, sicer bi še vedno hodil tja delat, nezadovoljen z delom in zaslužkom. Še zapil bi se, ker sem bil tako nesrečen. Pa še kar naprej bi me bilo strah, kdaj bom izgubil to bedno službo. Zdaj pa me prav nič ne skrbi. Še vreme je vedno pravo.«
Delo v naravi ga je telesno in duševno okrepilo, tako da se ga nobena bolezen ne prime. S svojim delom je osrečil sebe in družino, pa tudi svoje kupce, ki z veseljem hodimo k njemu po svežo, zdravo in z ljubeznijo pridelano zelenjavo. Prepričana sem, da tako kot Toneta vsakogar nekje čaka tisto delo, ki ga bo materialno in duhovno zadovoljilo. Zato ne izgubite upanja in volje, če vas je življenje pripeljalo tako daleč, da ste izgubili delo, ki ste ga neradi opravljali. Morda pa vas hoče prisiliti, da si poiščete tako, ki vas bo zares izpolnjevalo. Vaš usoda ni, da bi bili brez dela in nesrečni, temveč da bi imeli pravo delo, ki bi vas osrečevalo. Ozrite se okrog sebe, najbrž ga imate skoraj pred nosom, tako kot so Toneta čakale neobdelane družinske njive. Kar pogumno se lotite dela in življenje vas bo podprlo.
Ana Kovačič, svetovalka za feng šuj
