Ne glede na motiv, ki ga izberemo za vodni vrt, moramo poskrbeti, da bodo vse sestavine vodnega vrta med seboj usklajene, tako oblikovno kot tudi prostorsko. Voda sama ali v sožitju z rastlinskim in živalskim svetom na poseben način zaživi šele, ko oboje skupaj vidimo in doživljamo kot enovit življenjski sistem. Mirna, gladka površina deluje pomirjujoče, žuborenje in pršenje pa je prijetno za uho. Hkrati pretakajoča se voda hladi bivalni prostor in privablja mnoge zanimive žuželke in vodne živali. Privlačna je tudi kot rastišče, saj lahko v njej in ob njej gojimo vrsto zanimivih rastlin.
Pretakajoča se voda
Če bi želeli z vodnim vrtom poleg oči razvajati tudi ušesa, izberemo studenček, gejzir, izvirček, slap ali vodomet. Pretakajoča se voda se lahko izteka v ribnik, kamor prinese veliko kisika, ki se ga navzame med pretakanjem. Pri vodi, ki jo na tak način spravimo v pretok, je zelo pomembna črpalka, od katere je odvisno, koliko vode bo teklo po strugi ali vodometu. Pomemben je tudi naklon terena, za studenček je priporočljiv 1- do 2-odstotni naklon. Če je naklon večji, obstaja bojazen, da bi voda odtekala pod strugo, razen če jo predhodno zabetoniramo ali zadelamo z glino. Če želimo narediti strugo zanimivo, ji privoščimo več zavojev, slapov in tolmunov ter jo na več mestih zožimo ali razširimo.
Preprosta oblika vode v gibanju je tudi gejzir. Lahko predstavlja izvir studenca ali pa je samostojni element v ribniku. V osnovi je sestavljen le iz vodne črpalke, obliko pa mu določata globina iztoka iz cevi črpalke in višina gladine vode v ribniku. Na trgu je mogoče kupiti že izdelane gejzirje, lahko pa ga izdelamo tudi sami. Zanimiv izvir je gejzir, ki izhaja iz kamenja, v katerega zvrtamo luknje in vanje namestimo cevi črpalke ter s tem ustvarimo zbiranje vode oziroma gejzir.
Skalnjak
Skalnjak je najprimerneje postaviti na sončno pobočje, obrnjeno proti jugu ali jugozahodu, saj poskušamo z njim doseči naravnemu podobno okolje ter omogočiti rastlinam, da bodo dobro uspevale. Najbolje ga je pripraviti na naravnem pobočju, kjer je rastišče že po naravi odcedno, na ravnih vrtovih pa je gradnja zahtevnejša. Pristen vtis dosežemo s preoblikovanjem osnovne oblike s pomočjo razgibanih skal, med katerimi potekajo slikovite zajede. Če naredimo tudi studenček, je vtis še močnejši. Primerna postavitev skal tvori veliko raznolikih mest za sajenje. Pri postavljanju poskrbimo za občutek prostranosti, zato so za skalnjak primerne vse počasi rastoče rastline, ki ostanejo nizke. Pred skalnjakom je najbolje posaditi travo.
Skalnjaka naj ne bi postavili ob grede pravilnih oblik, ločimo ga od zelenjavnega in sadnega vrta. Če imamo vrt pravilnih oblik, je primernejša dvignjena greda.
Ribnik
Prijeten kotiček za sprostitev in umiritev ob lastni hiši je lahko tudi ribnik. Najnaravneje deluje, če je umeščen na najnižji točki vrta. Privošči si ga lahko vsak z malo večjim vrtom. Ribnik naj ne bi presegal četrtine vsega vrta, hkrati pa naj bo dovolj velik. Pri večjih ribnikih je namreč laže doseči naravno ravnovesje, saj se temperatura v njem porazdeli, kar pomeni tudi manj vzdrževanja. Bojazen pred komarji je odveč, saj se v ribniku naselijo njihovi naravni sovražniki, med katere spadajo tudi ribe, ki jih lahko sami umestimo v naš vodni vrt. Ribnik zlahka popestrimo z izvirčkom in slapom za živahnejše vzdušje.
Če ste se vašega vrta naveličali in iščete novo, drugačno idejo zanj, je lahko umestitev vodnega motiva tisto pravo. Že majhna fontana, v kateri se nenehno pretaka voda, bo poskrbela za prijetnejše vzdušje na vrtu. Poletje bo kmalu tu, vi pa boste imeli na vrtu novo, naravno klimo z novimi možnostmi zasaditve rastlin.
