Zadnja leta je pristop k talnemu ogrevanju povsem drugačen, od načrtovanja, materialov do same izvedbe del. Bistvo talnega ogrevanja je, da potrebuje najnižjo temperaturo ogrevalne vode in je tako posebno primerno za ogrevanje s toplotnimi črpalkami in tudi z energijo, pridobljeno s sončnimi kolektorji, ki v kombinaciji s talnim ogrevanjem prinašajo daleč največje izkoristke in prihranke. In tudi zato je talno in stensko ogrevanje danes neločljivo povezano z največjo racionalnostjo ogrevanja, hkrati pa tudi z največjim udobjem. Naj ob tem omenimo še talno ogrevanje kot dodatni sistem ogrevanja zgolj v posameznih prostorih, bodisi v sistemu prenosa toplote ogrevalne vode, znižane na primerno temperaturo, bodisi z električnim talnim ogrevanjem.

Investicija

Talno ogrevanje sodi v kategorijo ploskovnih ogrevanj. Stensko in stropno ogrevanje sta izvedeni zelo podobno in dopolnjujeta talno, njun pomen pa se še posebej izkaže pri hlajenju objekta poleti preko ploskovnih kolektorjev v stenah oziroma stropih.

Zavedati se moramo, da je investicija v talno ogrevanje dražja kot radiatorski sistem, še dodatno pa sistem podražita stensko in stropno ogrevanje. Samo za primerjavo poglejmo investicijo v ogrevanje s toplotno črpalko v sistemu voda/voda (podtalnica) za stanovanjsko hišo površine okoli 160 kvadratnih metrov (dodatni ogrevalni sistem ni potreben). Strojnica s toplotno črpalko in vrtinami je veljala okoli 13.000 evrov (ogrevanje s sistemom voda/voda z zajemom iz podpovršinskega kolektorja je nekoliko cenejše, medtem ko je investicija v geosondo dokaj visoka: meter vrtanja in sonde stane okoli 60 evrov, za toplotno črpalko z močjo 10 kW pa potrebujete okoli stometrsko sondo, kar pomeni skupno ceno vrtine več kot 6000 evrov).
Ostanimo pri našem objektu. Celotno talno, stensko in stropno ogrevanje je zaradi uporabe posebnih cevi veljalo okoli 15.000 evrov; v stenah in stropih so stenski registri Harreither, prenos toplote v tleh pa je izveden z elipsastimi cevmi Evroval. Lastnik je s tem pridobil možnost ohlajanja objekta in nadstandardno ogrevanje s hitrejšim reakcijskim časom ogrevalnega sistema. Če bi se odločil samo za talno ogrevanje, bi bila cena bila približno štirikrat nižja (približno 3500 evrov s polaganjem vred), vendar bi bili prihranki energije manjši, poleg tega objekta ne bi mogel ohlajati (stroški ogrevanja in hlajenja v omenjeni hiši znašajo letno vsega okoli 200 evrov).

Površinska temperatura tal

Ostanimo pri tehničnih parametrih talnega ogrevanja. Zaradi medicinsko-fizioloških pogojev je površinska temperatura tal omejena. Temperatura ogrevnega medija ne more biti poljubno visoka in je odvisna tudi od načina polaganja cevi talnega ogrevanja. Priporočljive temperaturne površine tal so različne glede na namembnost prostora in so nekako od 26 do 28 °C v bivalnih prostorih, od 28 do 32 °C na robnih conah ob oknih in zunanjih stenah, 30 °C v prostorih, kjer se zadržujemo občasno (hodniki, WC), ter od 32 do 35 °C v kopalnici. Višje temperature tal ne dosežemo morda le z zvišanjem temperature ogrevalne vode, ampak z gostejšim polaganjem cevi.

Pogoj za racionalno uporabo talnega ogrevanja je dovolj dobra izoliranost objekta, glede na vztrajnost sistema pa se prilagaja tudi način regulacije temperature v prostoru, ki mora biti skoraj obvezno vezan na zunanjo temperaturo. Možnosti regulacije sistema pretoka in temperature ogrevalne vode so tri: stalni pretok ogrevalne vode s spreminjanjem temperature; stalna temperatura in spreminjanje pretoka; spreminjanje temperature vode in pretoka z uporabo tri- ali štiripotnega mešalnega ventila. Zelo pomembno je tudi varovanje sistema pred previsoko temperaturo. Najpogosteje se uporablja magnetni ali termostatski ventil, ki zapre dovod vode v sistem in izklopi obtočno črpalko, če temperatura preseže dovoljeno vrednost.