Tok strele nato steče po lovilni inštalaciji do odvodnega sistema, katerega naloga je prevesti ta tok do ozemljilnega sistema. Ozemljilni sistem omogoči toku strele razdelitev v zemlji. Pri tem je pomembna oblika ozemljila. Pri pravilni obliki ozemljila se na površini ne pojavijo prevelike spremembe potenciala, ki bi lahko bile nevarne za človeka.

Sama lovilna inštalacija ne pomeni ničesar, če nima ustreznega odvodnega sistema. Ta poskrbi, da lahko tok strele, ki steče po lovilnem sistemu, nadaljuje svojo pot proti zemlji. Odvodni sistem sestavljajo povezave med lovilnim sistemom in ozemljilnim sistemom. Naloga odvoda je zagotoviti najkrajšo pot toku strele od lovilnega do ozemljilnega sistema. Pri tem je število potrebnih odvodov odvisno od obsega strešne konstrukcije ter izbrane ravni zaščite. Odvodi morajo biti nameščeni glede na robove objekta kar najbolj enakomerno vzdolž celotnega obsega objekta. Pri tem so lahko razdalje med posameznimi odvodi različne, spet odvisno od izbrane ravni zaščite.

Ozemljilni sistem omogoča toku strele, da se čim hitreje razdeli v zemlji. Kot tak je ključnega pomena, saj brez ozemljilnega sistema tok strele, ki priteče po odvodu, ne bi imel kam steči in bi zato prišlo do poškodb objekta. Poznamo dva tipa. Ozemljilo tipa A je zanka okoli objekta, ki ima stik z zemljo z manj kot 80 odstotkov svoje dolžine. V praksi to pomeni, da takšno ozemljilo sestoji iz posameznih tračnih ali paličnih ozemljil. Med seboj niso povezana v zemlji, temveč le nad površjem. V praksi se ta tip ozemljila uporablja tam, kjer ni mogoče namestiti zanke okoli objekta, ali pri obnovah. V takšnih primerih se uporabijo ozemljitvene sonde, ki so nato medsebojno povezane nad zemeljsko površino. Kot tip ozemljila B pa upoštevamo ozemljilo v obliki sklenjene zanke, ki je v stiku z zemljo z vsaj 80 odstotkov celotne dolžine, in temeljsko ozemljilo (ozemljilo v temelju). Pri tem določimo povprečni polmer območja, ki ga določa zanka krožnega ali temeljskega ozemljila.

Število dodatnih ozemljil ne sme biti manjše od števila odvodov oziroma morata biti najmanj dve. Kadar ni uporabljeno temeljsko ozemljilo, temveč zunanje krožno ozemljilo, mora biti le-to oddaljeno od zidu vsaj 1 m in položeno vsaj 0,5 m globoko.

Odvodi so običajno nameščeni po zidu, lahko pa jih namestimo tudi po odtočnih ceveh. S tem je poenostavljena montaža odvoda na objekt, hkrati pa je tudi poskrbljeno, da so odtočne cevi ustrezno ozemljene. To pomeni, da tudi odtočna cev sodeluje pri prevajanju toka strele. Odtočna cev, po kateri ni nameščen odvod, mora biti pri tleh prav tako ozemljena in torej služi kot pomožni odvod.