Tako so v prejšnjem stoletju gradbinci pogosto uporabljali trstične mreže za utrditev ometa, zlasti stropov. Z žico zvezane trstične preproge so pritrdili na strop in jih potem ometali. Trstika je zamenjala prepolovljene leskove šibe, trstiko pa (pri uporabi za omete) plastične mrežice rabitz.
Slama se zadnja leta ponovno vse pogosteje uporablja, in sicer tudi kot izolacijski material. Blazine slame uporabljajo kot polnila pri leseni skeletni gradnji. V strokovni literaturi najdemo podatke, da družinske lesene hiše z izolacijo iz slamnatih blazin izpolnjujejo vse požarne varnostne zahteve (B2 – normalna vnetljivost, F90 – devetdesetminutna požarna obstojnost). Toplotna prevodnost slame je 0,09–0,13 W/mK, toplotna prehodnost pri debelini 20 cm pa 0,45–0,66 W/m2K.
Prav tako so v preteklosti za izolacijo uporabljali tudi trstiko, danes pa iz tega materiala izdelujejo izolacijske plošče. Toplotna prevodnost trstike je 0,04–0,06 W/mK, toplotna prehodnost pri debelini 10 do 15 cm pa 0,4–0,6 W/m2K, kar pomeni, da trstična izolacija dosega boljše rezultate kot slamnata.
Trstiko se na streho lahko položi podobno kot slamo, kar pomeni, da se škrope (povezano slamo) razgrne, potem zgladi (»pegla«), namesto leskovih šib za stiskanje strehe (povezovanje) pa uporabljajo žico. S tem dosežejo bolj stisnjeno in kompaktno streho. Letve pod kritino je treba razporediti na polmetrsko razdaljo.
