»Po diplomi se je za naju začelo novo obdobje: starši so nama začeli nositi razpise za delovna mesta oblikovalcev, midve pa sva vztrajali na samostojni poti in danes naju ne opozarjajo več na prosta delovna mesta,« pripovedujeta Nina Hercog in Mateja Martini, univerzitetni diplomirani oblikovalki, ki sta že v času študija »tu in tam naredili kakšno manjšo stvar za naročnike«. Obe sta diplomirali iz industrijskega oblikovanja, samostojno delo jima je bilo všeč in sta želeli ostati v samostojnem poklicu.

Mar ni to tvegano v oblikovalskem svetu, kjer je prevladujejo moški?

»Profesor na fakulteti nama je celo svetoval, da v skupini nujno potrebujeva moškega.«

In sta ga ubogali?

»Ne, pridružila se nama je še tretja kolegica, prav tako industrijska oblikovalka Tina Cvetko. Odlično sodelujemo ... Moram priznati, da si sebe nikoli nisem predstavljala v redni službi,« pribije Nina Hercog.

Denar ne bo problem, dela je več kot dovolj?

»Ne, ne,« se začneta smejati sogovornici, za ponazoritev pa pripomnita, da »na srečo vse tri dobro kuhajo«, in takoj še ena ideja: »Pogovarjamo se, da bi spisale kuharsko knjigo, izziv pa je, da bi to knjigo oblikovale po svojih zamislih.« Zamisli jim tudi sicer ne manjka. Na njuni strani na internetu (www.hercogmartini.com) je nekaj deset doslej realiziranih in v življenje vključenih idej in rešitev.

Sogovornici sta diplomirali s projektom Začasna bivalna enota za reševanje bivanjske stiske po naravnih nesrečah. Njuna mentorja sta bila profesorja dr. Stane Bernik in Vladimir Pezdirc. Akademsko pot sta z diplomskim delom zaključili vrhunsko in za nalogo dobili univerzitetno Prešernovo nagrado, Trimovo nagrado za diplomsko delo in nagrado Perspektivni za področje industrijskega oblikovanja Zavoda BIG.

Zasnova začasnih bivalnih enot bi že po laični oceni morala pritegniti resno pozornost, denimo, Uprave za zaščito in reševanje.

»Res so bili navdušeni nad projektom, saj so nama med pripravo diplomskega dela odločno pomagali, ampak ... Uprava ne more biti investitor, torej je potreben proizvajalec, ki naj bi ga našle me.«

Trimo, ki se sicer ukvarja s podobnimi projekti, vama je podelil ugledno nagrado. Morda razmišljajo o proizvodnji?

»Seveda jim je projekt všeč, toda zaradi krize in vsega drugega ...«

Kakšno je realno življenje mladih oblikovalcev, delo z naročniki, želje in možnosti?

»Tudi od bolj izkušenih kolegov slišimo zgodbe o naročnikih, ki so včasih prepričani, da bolje kot oblikovalec vedo, kako je treba kaj zastaviti. Morda je tako videti na začetku, ko pa se enkrat me lotimo dela, rezultati vedno znova presenetijo tudi takega naročnika.«