Začne se s temelji

Tega se še kako dobro zavedajo v podjetju Eko Gradvest. V Komendi so namreč najprej zasnovali ekološko in energijsko varčno naselje Moj novi dom, ki ga zdaj nadgrajujejo po nizkoenergijskih standardih, pri čemer njihovo vodilo ostaja sobivanje z naravo. Slednje načelo jim pomaga potrjevati podjetje Mix, ki zagotavlja temu ustrezne gradbene materiale. V vsakem primeru se vse začne s primerno zaščito temeljev s hidroizolacijo, pri čemer je pomembno, da so posamezni deli ustrezno spojeni in izvedeni do prave višine, kar preprečuje poznejša »presenetljiva« zamakanja. Naslednji korak je toplotna izolacija, ki preprečuje toplotne mostove. V obravnavanem primeru uporabljajo stirodur, za izolacijo oboda stavbe in ostrešja pa kameno volno. Pomembno je vedeti, da so zunanji vplivi na »čevelj« hiše delno v zemlji in delno nad njo, do višine cokla, saj vlaga s pločnikov ob nepravilno izvedeni izolaciji lahko prehaja v zidove hiše. Zadržati jo je treba torej zunaj objekta.

Zato je tudi pomembno, kako je izvedeni stiki med objektom, pločniki, terasami in zemljo. Pri tem gre za različne kompaktnosti materialov. Pločniki so praviloma narejeni na posebej utrjenem tamponu, da se pozneje betonska osnova ne poseda, kar bi se poznalo v razpokah finalne pohodne obdelave. Pravilno izvedeni mejni robovi preprečujejo, da bi pozimi zamrzovanje poškodovalo eno ali drugo stran, pravilni naklon pločnikov pa omogoča, da tudi ob poletnih nalivih meteorna voda s pločnikov odteče sama.

Bosonoga masaža

Za zaključno pohodno površino pločnikov ob objektih so za naselje Moj novi dom izbrali svojemu prepričanju o sobivanju z naravo primerne prane plošče s površinskim posipom iz rečnega peska, ki poleg estetskega videza omogočajo naravni občutek pri kontaktu z boso nogo, kar je za zdravje človeka zelo pomembno, saj imamo ljudje na stopalih največ refleksnih točk, ki so vitalnega pomena. Bosonoga hoja po teh ploščah je tako svojevrstna masaža, ugodna pa je tudi bosonoga hoja po travnatih površinah. V primernem letnem času je torej priporočeno, da sezujemo svojo obutev, saj »čevelj« na objektu še vedno opravlja svoje poslanstvo...

Poleg temeljev je pomemben stik objekta z zunanjostjo še v številnih drugih elementih. Eden takih je zimski vrt, ki bivalni prostor razširja zunaj osnovnega objekta. Pozimi služi kot topla greda, poleti pa kot osenčeni prostor, če je seveda primerno izveden. Podobno velja za pokrite terase, ki omogočajo vrsto dobrodošlih opravil, od sušenja perila do vgradnje letne kuhinje.

Zimski vrt in nadstreški

Z zimskim vrtom, orientiranim na jugozahod, lahko v zimskem času dosežemo učinek tople grede, kar pomeni dodatno ogrevanje prostora, hkrati pa ustvarja tampon med zunanjim mrzlim in notranjim ogrevanim zrakom. Tako je zimski vrt svojevrsten zalogovnik toplega zraka, ki preprečuje, da bi se notranjost objekta čez noč prehitro ohladila. Naslednji dan spet zbira svojo moč... V poletnem času je ravno obratno, če ob takem zimskem vrtu vzgojimo primerno rastlinje za osenčenje. Ena od možnosti so plezalke (denimo glicinije, razne trte...), ki jih od površine zimskega vrta loči vsaj 20 centimetrov. Tak zimski vrt je lahko zelo uporaben tudi za vzgojo neoporečnih pridelkov za lastno uporabo. Hkrati pa je spet enako kot v zimskem času tampon med zunanjo in notranjo temperaturo zraka. V nobenem primeru ne smemo pozabiti na prezračevanje. Zimski vrt pa ponuja še nekaj dodatnih ugodnosti, ki si ji lahko privoščimo, kot so masažni bazeni, savne in še kaj.

Nadstrešnice ob objektu pozimi preprečujejo, da bi se sneg z vsem njegovim zimskim delovanjem nalagal neposredno ob zunanjem zidu. Hkrati so tako pokriti prostori primerni za shranjevanje mnogih stvari pred zunanjimi vremenskimi vplivi v vsakem letnem času. Za naselje Moj novi dom so zelo prepoznavni tudi »francoski« balkoni, ki so poleg zanimivega vizualnega vtisa načrtovani tudi iz praktičnih razlogov. Omogočajo namreč prezračevanje prostorov in tudi opreme, denimo posteljnine, pa tudi dodatno ozelenitev fasade z rastlinami v lončnicah na višjih nivojih, kar le še potrjuje njihov osrednji moto sožitja z naravo.

Deževnica

Posebej velja poudariti, da so poskrbeli za primeren odtok meteornih voda, ki so z ustreznim nagibom speljane stran od objekta. Strešni žlebovi so standardno priključeni na vertikalne cevi, ki imajo na dnu posebne peskolove, kar je pomembno zaradi posebne eko jeklene kritine z naravnim peščenim posipom, ki se s časom še spira. Hkrati pa ti peskolovi ujamejo še druge smeti, ki preko ostrešja in žlebov zaidejo v meteorno kanalizacijo. Našteto pa je pomembno predvsem zato, ker so poskrbeli, da deževnico zbirajo tudi v zalogovnikih vode (5000 litrov za enodružinsko hišo) in jo lahko uporabljajo za sanitarne potrebe in zalivanje vrta, ko narava v sušnih obdobjih »pozabi« na to.