Zaloge neobnovljivih virov namreč kopnijo, poraba in cena električne energije rasteta, medtem pa postajajo fotonapetostne elektrarne zaradi številnih dobrih lastnosti vedno bolj zanimive. So namreč ekološko sprejemljive, dostopne, zanesljive, cenovno konkurenčne, hkrati pa ustrezajo kriterijem najsodobnejšega elektroenergetskega vira.

Bisol, ki ima sedež in proizvodnjo v Latkovi vasi, je hitro zrasel v enega najbolj kakovostnih proizvajalcev fotonapetostnih modulov na svetu. V podjetju, ki ga je leta 2006 ustanovil direktor dr. Uroš Merc, je zaposlenih že 130 ljudi. Lani so dosegli 27 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Njihovi izdelki so se uveljavili na različnih mednarodnih trgih in lahko so ponosni, da se je znamka Bisol utrdila kot simbol vrhunske kakovosti.

Kaj bi kot podjetnik z bogatimi izkušnjami svetovali mlademu človeku, ki se ambiciozno odpravlja na samostojno podjetniško pot? Bo dovolj, če bo delaven, vztrajen in inovativen? Kaj je danes pravzaprav potrebno za uspeh v podjetništvu?

Podjetništvo ponuja enkratne možnosti za vsakodnevno osvajanje novih znanj. Inovativnost je ključ podjetja in mora biti prisotna na vseh ravneh delovanja. Posameznik pa mora biti trdno predan svojemu delu, hkrati pa mora imeti željo po uspehu. Sam imam srečo, da delam v podjetju, kjer so raziskave in razvoj del vsakdana. Vsi zaposleni se vsak dan spopadamo z novimi izzivi in zahtevami, ki jih uspešno in hitro rešujemo.

Vaše izdelke ste dali testirati v Nemčijo, kjer so med seboj primerjali delovanje enaintridesetih izdelkov svetovnih proizvajalcev. Kakšne rezultate so dosegli vaši izdelki?

Photon Laboratory izvaja trenutno najbolj priznan in neodvisen test delovanja fotonapetostnih modulov. Na testu sodelujejo vsa podjetja, ki želijo trgu na transparenten način razkriti resnično raven kakovosti svojih izdelkov. Vmesni rezultati testa so potrdili, da imajo naši fotonapetostni moduli odličen energijski izkoristek in nas uvrščajo med dvoje najboljših proizvajalcev kristalnosilicijevih modulov na svetu. Slovensko znanje ima očitno tudi v tujini veliko težo!

Proizvodnja v vašem podjetju je skoraj avtomatizirana. Ali gre za uvoženo tehnologijo ali za plod domačega znanja?

Proizvodnja visokokakovostnih kristalnosilicijevih fotonapetostnih modulov je plod domačega znanja, intenzivnih raziskav in razvojnih prizadevanj strokovno usposobljenega osebja, ki obvladuje najsodobnejše znanje s področja fotovoltaike. Fotonapetostni moduli so izdelani v najsodobnejšem avtomatiziranem in visokotehnološkem proizvodnem okolju, ki omogoča proizvodnjo modulov visokih izhodnih moči z najvišjim energijskim izkoristkom. Naši strokovnjaki nenehno iščejo nove tehnološke izboljšave, zato lahko ugodimo tudi najbolj specifičnim potrebam naših strank.

Povejte nam kaj več o razvoju fotovoltaike pri nas. Slišati je, da se lahko danes že vsakdo loti gradnje sončnih elektrarn, vendar dvomim, da lahko brez pravega znanja naredijo kakovosten izdelek.

Slovenija je, kar se fotovoltaike tiče, mlad trg in na vsakem novem trgu se stvari začno odvijati postopoma. Lani je stopila v veljavo uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. V letošnjem letu bo prav gotovo prišlo do hitre rasti slovenskega trga, saj se vse več investitorjev zaveda, da je investicija v sončne elektrarne donosna in zanesljiva dolgoročna naložba. Treba pa je biti pozoren, kajti s povečanim povpraševanjem se pojavlja tudi veliko število ponudnikov storitev gradnje sončne elektrarne na ključ. Zato je treba še toliko bolj pazljivo izbrati zanesljivega izvajalca. Kako pomembna je kakovost, lahko najlažje orišem s primerom Francije.

Generalna direkcija za energijo in podnebje je naredila preizkus na 2341 inštalacijah (10 odstotkov vseh sončnih elektrarn v Franciji, op.p.), od tega jih je bilo 51 odstotkov neustreznih. Zato se je ministrstvo za ekologijo odločilo spremeniti dekret: po novem bo obvezno treba narediti atest ustreznosti za nove električne instalacije, med njimi tudi sončne elektrarne.

Kako je pa s subvencioniranjem gradnje sončnih elektrarn? Ima država dovolj posluha?

Podpore za gradnjo sončnih elektrarn so v različnih oblikah. Najpogostejše so zagotovljene odkupne cene, višino katerih določa uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, potem so tu še ugodni krediti in nepovratna sredstva Eko sklada. Mogoče je pridobiti tudi evropska sredstva, vendar se je treba zavedati, da se s pridobitvijo kakršnihkoli nepovratnih sredstev ali druge oblike državne subvencije zniža subvencionirana cena zagotovljenega odkupa električne energije.

Kakšne pa so razmere v tujini? Kitajska menda postaja na tem področju oster tekmec?

Nemčija je vodilni svetovni trg. Po podatkih nemškega združenja za solarno energijo so lani v Nemčiji postavili najmanj za 3 GW fotonapetostnih sistemov (v Sloveniji okoli 6 ali 7 MW, op.p.). Je že res, da je Nemčija vodilna, vendar pa ne smemo prezreti drugih trgov, ki se hitro razvijajo, Belgija lani celo z več kot 400-odstotno rastjo. Na drugem mestu je po podatkih Photon International (najeminentnejša strokovna revija za področje fotovoltaike) Japonska, kjer so lani postavili za slabih 500 MW sončnih elektrarn, sledijo Združene države Amerike s 460 MW, Italija s 450 MW, Češka s 411 MW in Belgija z 230 MW.

Kitajci so proizvajalci, lastnega trga praktično nimajo, vendar se jih ne bojimo. Naši materiali so vrhunske kakovosti. Od našega japonskega dobavitelja kupujemo EVA-folijo za laminiranje, ki stane štirikrat več, kot če bi jo kupili na Kitajskem. Ta bi po dveh letih na strehi postala rumena in ne bi več prepuščala sončne svetlobe. Vaša elektrarna bi torej po dveh letih nenadoma nehala delovati. Podobno je s steklom. Kupujemo ga v Nemčiji, lahko pa bi ga veliko ceneje kupovali na Kitajskem. Kdo ve, kakšno prepustnost ima kitajsko steklo? Tu gre za posebna visokoprepustna kaljena stekla, ki imajo majhno vsebnost železa. Delovna sila pa ne pomeni tolikšnega stroška v proizvodnem procesu.

Ali Slovenci znamo izkoriščati možnosti za pridobivanje alternativnih in obnovljivih virov energije?

Čedalje bolj se zavedamo pomembnosti in nujnosti pridobivanja čiste, zelene energije, kar se prav gotovo odraža tudi v povečanem številu zgrajenih sončnih elektrarn v Sloveniji. Prav gotovo investitorje privabi dolgoročna, zanesljiva in varna naložba, kot jo predstavljajo sončne elektrarne. Tudi finančne ustanove so zaznale priložnost in začele kreditirati tovrstne naložbe. Nekatere že ponujajo »sončne kredite« z visokim deležem financiranja investicije pri banki.

Na kaj moramo biti pozorni, ko na trgu kupujemo solarne module?

Pri izbiri fotonapetostnih modulov je treba biti pozoren na tehnične značilnosti, ki najbolj vplivajo na delovanje sončne elektrarne. Toleranca izhodne moči mora biti čim nižja, prav tako nominalna delovna temperatura sončne celice (NOCT), moduli morajo imeti čim daljšo garancijo na izdelek in doseganje izhodne moči ter ustrezne certifikate. Pomembno je tudi, kakšna EVA-folija in steklo sta uporabljena v modulih – EVA-folija mora imeti zanemarljiv indeks porumenelosti, steklo pa zelo visoko prepustnost po celotnem spektru. To so zgolj nekatere izmed najpomembnejših značilnosti dobrih fotonapetostnih modulov.

Kakšen razvoj pričakujete na področju gradnje sončnih elektrarn?

Po podatkih Agencije za energijo je v registru deklaracij za proizvodne naprave že 258 sončnih elektrarn – vštete so male in velike elektrarne. Tako kot drugod po svetu je seveda tudi v Sloveniji izreden potencial za hiter razvoj fotovoltaike. Imamo ogromno strešnih površin, ki so primerno orientirane in neizkoriščene. Če bi s fotonapetostnimi moduli pokrili južne strani streh vseh gospodinjstev v Sloveniji, bi s tem zagotovili celotne potrebe po električni energiji za gospodinjstva. Tu govorimo le o strehah družinskih hiš, ne smemo pa pozabiti še na velike industrijske strešne površine.