Višanje cen elektrike in ogrevanja so številne uporabnike privedle do razmišljanja o nizkoenergijskih in pasivnih hišah. V Nemčiji je bilo doslej zgrajenih že 150.000 pasivnih hiš, v Avstriji pa okrog tisoč. Številne evropske države subvencionirajo tovrstno gradnjo, ki je predvsem okolju prijazna.
Energija, ki jo potrebujemo za ogrevanje ene klasično, po predpisih zgrajene hiše, zadostuje za ogrevanje dveh do štirih nizkoenergijskih hiš, oziroma štirih do osmih pasivnih. Nekatere klasične gradnje pa za ogrevanje porabijo tudi več kot 150 kilovatnih ur na kvadratni meter letno, kar je dovolj energije za deset pasivnih hiš.
Kdaj se nam povrne vložek v pasivno hišo?
Sredstva, vložena v izgradnjo nizkoenergijske hiše, se nam povrnejo v desetih letih, medtem ko se vložek v pasivno hišo izplača šele v tridesetih letih. Zavedati pa se moramo, da je kvaliteta bivanja v tovrstnih hišah boljša, kar je finančno nemogoče ovrednotiti.
Glede na to, da nizkoenergijske in pasivne hiše za ogrevanje in hlajenje notranjih prostorov porabijo manj energije, je manjša tudi proizvodnja toplogrednih plinov v okolje. V nekaterih primerih te hiše nimajo aktivnih sistemov ogrevanja in hlajenja, zato emisij strupenih plinov ni.
Razvoj na področju pasivnih hiš
V prihodnosti lahko pričakujemo aktivne in ogljikovega dioksida proste oziroma nevtralne hiše. Aktivne hiše bodo s pomočjo tehnologije proizvedle več energije, kot jo potrebujejo, višek pa bo šel v mrežo. Če je vsa energija v takšnih hišah proizvedena s pomočjo obnovljivih virov – vetra , sonca, biomase – potem govorimo o CO2-nevtralnih aktivnih hišah.
