Kmetijski inšpektorji so lani v okviru nadzora nad prodajo in uporabo FFS opravili 6902 pregleda, izdali 238 inšpekcijskih odločb in 82 odločb o prekrških, izrečene kazni pa so znašale okoli 27.500 evrov. Ugotovili so, da je pri prodaji FFS še vedno veliko nepravilnosti, ker v prodajalnah ne vodijo primernih evidenc, niso ustrezno usposobljeni ali izdajo sredstva brez obveznega potrdila o znanju iz fitomedicine. To dokazuje, da je kupec opravil usposabljanje, ki ga za kmetovalce (in neobvezno tudi za vrtičkarje) prirejajo kmetijski zavodi in obe kmetijski fakulteti. Precej je tudi primerov pomanjkljivega vodenja evidenc, nepravilne uporabe FFS v okolju ter skladiščenja in odlaganja odpadnih FFS na kmetijah.

»Uporabo FFS preverjamo tako, da jemljemo vzorce industrijskih pridelkov in ugotavljamo ostanke pesticidov v njih,« nam je razložil vodja kmetijske inšpekcije Primož Marolt. »Če ugotovimo, da so njihove vrednosti presežene, je nosilec dejavnosti v prekršku, izdelke pa lahko umaknemo iz prometa.« Od 110 lani vzetih vzorcev sadja, 150 vzorcev zelenjave in 20 vzorcev pšenice samo en vzorec grozdja ni ustrezal predpisom. »Jemljemo tudi vzorce tal in preverjamo nepravilno rabo FFS ter prisotnost težkih kovin in dušika, ki je posledica gnojenja. Poseben poudarek dajemo nadzoru nad varstvenimi območji, kjer so FFS prepovedana, kar ureja sedem vladnih uredb. Prihajajo še nove, vendar prepočasi nadomeščajo stare občinske odloke, ki so glede režima varovanja precej neizenačeni.«

Kmetijska inšpekcija bo tudi letos spremljala pravilno setev koruze ter preverjala, ali so sejalnice pravilno pripravljene za setev, da ne raznašajo oblaka škropiva v okolico. Pri sadjarjih bo preverjala pravilno spomladansko škropljenje ter nadaljevala nadzor nad uporabo neregistriranih FFS na mejnih območjih, kjer kmetovalci uporabljajo v tujini kupljena sredstva. Ta niso identična tistim, ki so na prodaj v Sloveniji in niso registrirana v skladu s slovenskimi predpisi. Inšpektorji bodo posebno pozornost namenili varstvu čebel in tudi letos vzpostavili dežurno službo, ki bo klice o pomorih čebel spremljala prek centra za obveščanje na številki 112.

Kot opozarja mag. Marolt, vsaka škropilnica na njivi še ne pomeni nevarnosti za čebele. To velja tudi za pripravke za zatiranje rastlinskih bolezni. Previdnost in dosledno spoštovanje navodil za uporabo FFS pa sta nujna pogoja za zdravo čebeljo populacijo. Kmetijska inšpekcija je lani dobila osem prijav o pomorih čebel z vseh koncev države (leto prej so bili primeri najpogostejši na domžalskem območju), vendar so samo v enem primeru odkrili dejansko povezavo med pomorom čebel in uporabo FFS, pri drugih pa je šlo za različne dejavnike tveganja.