V današnji prilogi nadaljujemo s predstavitvijo energetsko varčnih objektov v Sloveniji. Na letošnjem razpisu se za nagrade in priznanja Dnevnikove priloge Moj dom poteguje dvajset objektov, 21. maja pa bomo skupaj s Celjskim sejmom in Eko skladom v okviru sejma Energetike v Celju lastnikom najbolj varčnih objektov podelili tudi priznanja in nagrade.
Kurilno olje samo za rezervo
Alojzij Gregorčič iz Slovenske vasi pri Šentrupertu se je lani z družino vselil v novo, 281 kvadratnih metrov veliko masivno stanovanjsko hišo. Hiša je z zunanje strani obložena z 10 cm debelo izolacijo iz penjenega polistirena, pod ostrešjem je položenih 20 cm izolacije iz mineralne volne, tla v kletnih prostorih pa imajo 5 cm izolacije iz ekstrudiranega polistirena.
Precej veliko hišo ogrevajo s kotlom na lesno biomaso Viadrus (skupaj porabijo 16 kubičnih metrov polen) z nazivno toplotno močjo 42 kW. V kotlovnici imajo vgrajeno tudi toplotno črpalko Termotehnika z nazivno toplotno močjo kW. Poleg tega imajo kot rezervo vgrajeno tudi peč na fosilna goriva znamke Riello, ki pa je še niso uporabili za ogrevanje hiše.
Toplo sanitarno vodo v zimskem času ogrevajo s pečjo na lesno biomaso, po potrebi vključijo tudi toplotno črpalko, v poletnem in prehodnem obdobju pa jo ogrevajo samo s toplotno črpalko, medtem ko bodo v prihodnje za ta namen na streho vgradili tudi sončne kolektorje.
Prostore prezračujejo z odpiranjem oken in delno z ventilatorji, v poletnem času pa hišo hladijo z odpiranjem oken ponoči oziroma z lokalnimi klimatskimi napravami.
Pasivna hiša s sončno elektrarno
Katarina in Tomaž Bajec iz Maribora sta se lani vselila v enodružinsko pasivno montažno hišo Lumar s 163 kvadratnimi metri stanovanjske površine. Zasnovana je kot pritlični objekt z dodatno galerijo nad dnevnim bivalnim prostorom. Hiša je v osnovi lesena konstrukcija, izolirana je s 36 cm debelim slojem vpihane celulozne izolacije. Za fasadno izolacijo so uporabili lesne fasadne plošče debeline 6 cm. Na notranji strani je konstrukcija obložena z OSB-ploščami, ki služijo kot parna ovira in hkrati kot zrakotesen sloj.
Za ogrevanje in prezračevanje hiše imajo vgrajeno kompaktno ogrevalno-prezračevalno napravo proizvajalca Drexel-Weiss. Naprava obsega toplotno črpalko (sistem voda-voda), 300-litrski zalogovnik za pripravo tople vode in sistem za prezračevanje. Toplotna črpalka Aerosmart z nazivno toplotno močjo 3,3 kW je povezana s hidravličnim zemeljskim izmenjevalnikom.
Za prezračevanje hiše je vgrajena visokoučinkovita prezračevalna naprava z 92-odstotnim vračanjem toplote, za prijetno temperaturo v poletnem času pa »skrbi« toplotna črpalka prek sistema stropnega hlajenja.
Na strehi hiše imata lastnika vgrajeno tudi sončno elektrarno (27 m²) z močjo 3,8 kW in letno proizvodnjo električne energije okoli 3770 kWh (prihranek 1,8 tone CO2).
Toplotna črpalka in zemeljski kolektor
Matjaž in Metka Ciglar iz Petrovč živita v enodružinski hiši s površino 156 kvadratnih metrov, ki je kombinacija masivne in montažne gradnje. Fasada je obložena z 20 cm debelim slojem kamene volne, streha pa ima vgrajenih več slojev izolacije, in sicer 8 cm kamene volne, 18 cm steklene volne in 4 cm izolacije iz kokosovih vlaken. V hiši imajo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode vgrajeno toplotno črpalko Termotehnika z nazivno toplotno močjo 6,5 kW in grelnim številom 5,1. V hiši je vgrajen tudi rekuperator za prisilno prezračevanje prostorov Helios (zmogljivost 300 m³/h s 85- do 95-odstotnim izkoristkom). Ta sistem uporabljajo samo v času ogrevalne sezone, medtem ko zunaj ogrevalne sezone hišo zračijo z odpiranjem oken. Hlajenje imajo urejeno tako, da so okna na južni strani hiše zaščitena z zunanjimi žaluzijami, na strešnih oknih pa so nameščena zunanja senčila. Notranje prostore v glavnem ohlajajo z nočnim prezračevanjem prostorov, v najhujši vročini pa vklopijo rekuperator zraka z obvodom, in sicer tako, da v hišo priteka ohlajen in osušen zrak (povezava z zemeljskim kolektorjem dolžine 45 m).
Odpadna toplota in sončna elektrarna
Trgovsko podjetje TUŠ je leta 2009 v Selnici ob Dravi odprlo nov, sodobno zasnovan in energijsko učinkovit market z neto ogrevalno površino 1705 kvadratnih metrov. Fasada trgovine je obložena s 15 cm debelim slojem ekstrudiranega polistirena, na ravni strehi pa je položena izolacija iz mineralne volne in ekstrudiranega polistirena (skupna debelina 30 cm). Za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne vode uporabljajo toplotno črpalko Danfoss z nazivno močjo 17,9 kW in grelnim številom 2,9. Toplotno energijo zajemajo iz odpadne toplote hladilnih naprav. Poleg koristne izrabe odpadne toplote so izvedli še nekaj dodatnih ukrepov za zmanjšanje porabe vode, kot je denimo vgrajen reduktor tlaka na iztočnih mestih v cevovodu, na odcepih v cevovodu pa so vgrajeni termostatski mešalni ventili, ki prav tako omogočajo bolj nadzorovano in učinkovito uporabo tople vode.
Poskrbeli so tudi za ustrezno prezračevanje skladišča in prodajnega prostora, in sicer imajo vgrajena dva ločena sistema prezračevanja. V prodajnem prostoru imajo za prezračevanje vgrajeno rekuperacijo v povezavi s toplotno črpalko zrak-zrak, medtem ko je v skladišču vgrajena kompaktna prezračevalna naprava. S pomočjo centralnega nadzornega sistema pa poskrbijo tudi za manjšo porabo energije.
Poleti prostore ohlajajo s tako imenovano reverzibilno toplotno črpalko (zemlja-voda). Za dodatno zmanjšanje porabe energije za hlajenje so na oknih vgrajena stekla z manjšim prepuščanjem toplotnega sevanja, v nočnem času pa po potrebi vključijo klimatske naprave za nočno »pohlajevanje« prostorov.
V omenjenem marketu imajo vgrajen tudi sistem za ravnanje z vodo, in sicer so vse odpadne vode iz objekta speljane v lastno čistilno napravo, na iztočnih mestih v cevovodu pa so vgrajeni reduktorji tlaka. Poleg tega zbirajo odpadno embalažo iz trgovine in jo odvažajo na predelavo. Na streho so namestili sončno elektrarno z močjo 49,9 kW. 238 solarnih modulov naj bi vsako leto proizvedlo okoli 60,7 MWh električne energije. To je približno toliko, kot je porabi 17 gospodinjstev v enem letu. Za osvetljevanje prostorov in reklamnih napisov uporabljajo svetila LED, v skladišču pa imajo vgrajene svetlobnike Solatube, ki prepuščajo sončno svetlobo v notranjost objekta, zaradi česar podnevi ne potrebujejo dodatne razsvetljave.
Po izračunih strokovnjakov naj bi opisani in še nekateri drugi sistemi za varčevanje z energijo in vodo pripomogli, da bodo izpusti ogljikovega dioksida zaradi tega manjši kar za 56 odstotkov, če upoštevamo še sončno elektrarno, pa še za dodatnih 18 odstotkov – skupno to pomeni za 74 odstotkov manjše izpuste ogljikovega dioksida.
Steklena fasada s sončno elektrarno
Poslovni objekt Lido z Lesnega Brda pri Ljubljani z dobrimi 1000 kvadratnimi metri površine v treh etažah je sodobno zasnovan montažni objekt v obliki poševno prisekane peterokotne prizme s tremi prisekanimi stranicami. Nosilna konstrukcija celotnega objekta je jeklena. Cestna stran fasade je v celoti steklena, pri čemer so na delu fasade nameščeni solarni paneli za proizvodnjo elektrike, medtem ko je zadnja stran objekta zgrajena iz toplotnoizolacijskih panelov (debelina 17 cm). Za izolacijo strehe so uporabili 25 cm debele stropne panele Trimo.
V vsaki od treh etaž je vgrajena naprava RLI za prezračevanje, pri kateri se segreti izstopni zrak vrača nazaj v prezračevalni sistem. Taka rešitev namreč omogoča pravilno cirkulacijo zraka med posameznimi etažami. Pri taki rešitvi prezračevanja zgornja etaža pozimi ne potrebuje ogrevanja, ampak se ogreva zaradi cirkulacije zraka med spodnjima etažama, medtem ko bodo v poletnem času »prisilno« hladili samo zgornjo etažo. Vse to jim omogoča omenjena RLI-naprava z vgrajenim prenosnikom toplote, kar omogoča optimalno regeneracijo toplote. Posebna regulacija za časovno programiranje omogoča najbolj optimalno regulacijo temperature v posameznih prostorih med delovnim časom in posebej zunaj delovnega časa. Poslovni objekt omogoča prezračevanje tudi z odpiranjem oken in vrat, ki so postavljena tako, da omogočajo optimalno kroženje zraka. Na oknih so vgrajena tudi senčila, ki preprečujejo vdor dodatne toplote sonca oziroma omogočajo hlajenje zraka na steklenih površinah.
Glede na to, da steklena fasada pokriva kar tretjino objekta, se je investitor odločil za integrirano fotovoltaično fasado. Ta je sestavljena iz polikristalnih celic v posebni izvedbi VSG-ISO s 36-odstotno transparentnostjo. Tako izdelana fasada omogoča odlično vidljivost v prostoru in dodatno senčenje brez uporabe senčil. Sama steklena fasada ponuja dodatno toplotno zaščito, saj je izdelana iz zunanjega stekla (13 mm), medstekelnega prostora (14 mm), ki je napolnjen z argonom z 90-odstotno koncentracijo, in notranjega stekla (11 mm). Stekla so prevlečena tudi z nizkoemisijskim nanosom, ki omogoča neoviran prehod kratkovalovnega sončnega obsevanja, medtem ko ne prepušča toplote iz prostorov.
Poleg naštetih rešitev so za varčevanje z energijo poskrbeli tudi z optimalno razporeditvijo luči v prostorih, uporabljajo varčne žarnice in senzorje svetlobe ter senzorje gibanja za samodejno prižiganje in ugašanje luči. Ob poslovnem objektu je zgrajena tudi biološka čistilna naprava, ki je tako zmogljiva, da bi se nanjo lahko priklopila tudi sosednja gospodinjstva.
Poletno sonce skladišči energijo za zimske dni
Montažna družinska hiša v Murski Soboti, v kateri živi Igor Kos z družino, ima nekaj posebnosti, ki so novost na našem trgu. Fasada je obložena z 12 cm debelim slojem izolacije Plastopor EPS 70, pod fasadnim slojem pa je toplotna ovira. Pod strešno kritino je 35 cm steklene volne. Na ploščo proti neogrevanemu podstrešju je prav tako vgrajena toplotna ovira.
Tako ogrevanje prostorov in tople vode kot tudi prezračevanje in hlajenje hiše delujejo po sistemu Isomax. Sistem deluje tako, da je pod zemljo zakopan dobro izoliran zemeljski hranilnik toplote. To so v bistvu cevi, po katerih se pretaka topla voda, ki jo segreva sončni sprejemnik – gre za cevi, ki so položene pod strešno kritino v tako imenovanem toplotnem zračnem kanalu. Sonce segreva vodo v teh ceveh, topla voda pa se nato po ceveh pretaka v zemeljski hranilnik toplote. Čez poletje se hranilnik ogreje do okoli 40 stopinj Celzija. Iz tega hranilnika potem črpajo toplo vodo za ogrevanje prostorov, medtem ko sanitarno vodo dogrevajo še z električnim bojlerjem.
Na sistem Isomax je vezano tudi prisilno prezračevanje hiše, in sicer tako, da imajo vsi bivalni prostori vgrajen poseben dovod in odvod zraka. V hiši je vgrajen tudi rekuperator odpadne toplote, ki ga uporabljajo predvsem pozimi. Dovod svežega zraka je speljan pod zemljo, kjer se zrak dogreje. Za delovanje prezračevanja sta potrebna dva ventilatorja s frekvenčnim regulatorjem in zvezno regulacijo moči od 10 do 50 W.
Hiši ohlajajo tako, da so po celotnem obodu hiše (pod toplotno fasado) položene cevi, ki preprečujejo segrevanje notranjosti objekta, energija za hlajenje pa prihaja iz hladnega zemeljskega kolektorja, ki je nameščen v globini dveh metrov pod hišo. Sistem deluje s pomočjo obtočne črpalke z močjo 18 W in regulacijskega ventila. Po navedbah prijavitelja hiša porabi samo 210 kWh električne energije na leto za ogrevanje in 1700 kWh za pripravo tople vode.