Otroci namreč že v zgodnjih šolskih letih spoznavajo, da so obnovljivi viri okolju prijazna energetska rešitev in, morda še pomembneje, velika priložnost za odpiranje novih delovnih mest, saj izrabo teh virov (OVE) subvencionira večina razvitejših držav.
Drugi del iste zgodbe o bioplinski elektrarni, ki predeluje organske odpadke, je navdušenje večine krajanov, ki so se pridružili slovesni pojedini po tem, ko so uradno pognali novo elektrarno. Ob prihodu so vozila parkirali v velikem betonskem bazenu, silosu, kjer shranjujejo organske odpadke. Nobenega smradu – in prav to je obljubil investitor Miha Petač, ki jih je po odprtju povabil na pojedino v neposredni bližini naprav. Priznal je, da se je kar deset let bodel z občino, da so elektrarno umestili v prostor, to je nekdanji travnik na robu polj in na robu Pirnič, torej v neposredni bližini vzornih meščanskih vil. Krajane je očitno prepričal o okolju prijazni elektrarni in jim obljubil, da bo pomagal urediti tudi toplovod do njihovih domov. Toliko o tem, zakaj je elektrarna Petač Organica dobrodošla med lokalnimi prebivalci.
Elektrarna bo proizvedla 4,1 milijona kubičnih metrov bioplina in 8,2 milijona kilovatov električne energije na leto, za proizvodnjo bioplina in elektrike pa uporablja s tretjinskim deležem gnojevko in drugo organsko maso. V bioplinski napravi v samem procesu nastaneta bioplin, ki se uporablja za soproizvodnjo energije in toplote, ter tako imenovana digestirana gošča (predelan substrat). V bioplinski napravi predelana gnojevka se med procesom fermentacije razsluzi, zato se pri gnojenju bolje vsrka v tla, ne maši talnih por in zato ne škodi talnim organizmom, so pojasnili. Dodali so, da se zmanjša vsebnost škodljivih mikroorganizmov in semen plevelov, fitotoksične snovi pa se razgradijo, zato je bioplinska gnojevka manj škodljiva za korenine rastlin.
Bioplinske elektrarne omogočajo pasovno proizvodnjo zelene energije in imajo vrsto pozitivnih učinkov. Z njihovo pomočjo se po njihovih pojasnilih ne pridobiva le električne in toplotne energije ter izvrstnega organskega gnojila, temveč se ustvarjajo tudi nova delovna mesta. »Tako lahko med drugim rešimo tudi vprašanje kopičenja organskih odpadkov, ki se v celoti predelajo in s tem pripomorejo k ohranjanju čistega okolja,« je povedal Marjan Kolar, tehnolog in solastnik podjetja Keter Group. Dodal je, da ima skupina v Sloveniji podpisanih 18 nadaljnjih pogodb za izgradnjo bioplinskih elektrarn, projekte pripravljajo tudi na Hrvaškem in Makedoniji – projekti so v gradbeni fazi – svojo prvo bioplinsko elektrarno pa naj bi postavili tudi v Pakistanu.
V Sloveniji smo imeli do nedavna devet bioplinskih elektrarn s skupno močjo 12,7 megavata, ki so oskrbovale približno 40.000 gospodinjstev, elektrarna Organica Petač je deseta po vrsti. Po študiji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, v kateri je izdelanih več scenarijev pridobivanja bioplina, bi po najslabšem možnem scenariju, po katerem bi za proizvodnjo biomase namenili le 3 odstotke kmetijskih površin, v Sloveniji lahko postavili za 86 megavatov bioplinskih elektrarn, po najboljšem pa celo za 147 megavatov. Tako bi z električno energijo lahko oskrbovali več kot 319.000 gospodinjstev.
Vsak megavat, pridobljen iz obnovljivih virov energije, je dobrodošel tudi zato, ker se je Slovenija obvezala, da bo do leta 2020 pridobila iz teh virov kar 25 odstotkov energije. Tudi zato je naložba Mihe Petača in Organice, težka šest milijonov in pol evrov, naložba za prihodnji rod. Prihodnji rod, otroci, je bil navzoč ob odprtju. Oni že vedo, starejšim misli teže uhajajo v leto 2020.