Za večjo število lukenj na bolj zahtevnih terenih pa je najboljši mini bager z vrtalnikom. Mini bager ima tudi manjše kladivo, ki pa zadostuje le za manjše skale. Odločitev za uporabo vrtalnika ali mini bagra je odvisna od dolžine ograje in tudi terena. Na določenih mestih za stebre izvrtajo luknjo premera od 15 do 20 centimetrov, kar popolnoma zadostuje za steber, jame pa morajo biti zaradi zmrzovanja betona globoke od 50 do 60 centimetrov (kar pomeni tudi daljše stebre). Če teren ni kamnit, poteka delo zelo hitro in brez težav. Tudi če bi se odločali za samostojno postavitev ograje, vam svetujemo uporabo takih vrtalnikov, kajti kopanje z lopato je preveč zamudno, poleg tega pa so tudi luknje precej večje, kar posledično pomeni večjo porabo betona.
Ko izvrtajo luknje, sledi postavitev ograje. Pri ograjah v rolah (pletene ali varjene) najprej postavijo nosilne in podporne stebre ter jih zabetonirajo s hitrosušečim se betonom MB 20 in jih potem pustijo od tri do štiri dni, da se beton strdi. Sledi napenjanje žice oziroma pritrjevanje mreže. Mrežo je treba razgrniti in pritrditi na stebre s posebnimi sponkami.
Panelne mreže postavljajo po tem vrstnem redu: steber, panel, steber, ni pa potrebno nikakršno čakanje. Ta sistem je hitrejši, porabi se manj dodatnega materiala, poleg tega pa je to že v osnovi trdnejša ograja kot pletena ali varjena mreža. Pletene in tudi varjene ograje je namreč treba zaradi povešanja občasno napenjati, bolj so občutljive za morebitne poškodbe, zanimivo pa je, da žica, ki jo na primer poškodujemo z motorno koso, še po nekaj letih ne zarjavi. Postavljanje panelov je dokaj hitro, dober mojster pa v optimalnih razmerah v že pripravljene luknje v enem dnevu postavi do 90 metrov panelne ograje, visoke na primer dva metra.
