Pomembno vlogo pri dobrem počutju predstavlja tudi pogled oziroma razgled iz prostora, ki pa je tesno povezan z vgradno višino oken. Tako kot klasična etaža, pri kateri so okna postavljena na višini 90−100 centimetrov, tudi mansarda predstavlja bivalni prostor, ki s postavitvijo oken v višini oči ustvarja prijetnejše bivalno vzdušje. Z možnostjo pogleda skozi okno se bivalni prostor optično poveča in ustvari stik z okolico.

Razgled daje mansardi čar

Prav razgled daje mansardi tudi poseben čar, saj se zaradi višje lege ustvarjajo čudoviti razgledi na pokrajino ali panoramo mesta. Velikokrat pa se − zaradi želje po stojni višini pod površino strehe − razgled podredi postavitvi visokega kolenčnega zidu. To pa pripelje do previsoke vgradnje strešnega okna, ki tako izgubi funkcijo pogleda iz prostora in predstavlja samo še vir osvetlitve.

Priporočena višina vgradnje strešnega okna v mansardi naj bo med 90 in 110 centimetri na spodnjem robu in od 190 do 210 centimetrov na zgornjem robu okna. S tem je omogočen pogled iz mansarde tudi v sedečem položaju. Poleg razgleda takšna vgradnja omogoča tudi enostavnejšo uporabo. Okno je tako na dosegu roke in ga lahko brez pripomočkov ali elektrifikacije enostavno odpiramo in zapiramo, enostavna pa je tudi uporaba senčil. Poleg lažje uporabe se okno tudi enostavneje vzdržuje, saj ga lahko brez dodatnih pripomočkov dosežemo in očistimo.

Boljša osvetlitev in učinkovitejše prezračevanje

V primerjavi s klasično etažo mansarda omogoča tudi postavitev oken na različnih višinah. Dodatna okna so poleg vgradnje v višini oči lahko vgrajena tudi višje proti slemenu. Takšna kombinacija oken namreč omogoča globinsko in bolj enakomerno osvetlitev celotnega prostora. Hkrati pa okna, postavljena na različnih višinah, omogočajo tudi hitro in učinkovito prezračevanje. S hkratnim odprtjem oken se namreč ustvari učinek dimniškega jaška, s katerim se hitro zamenja zrak v prostoru. S tem lahko v poletnih mesecih učinkovito zmanjšamo strošek energije, potrebne za ohlajevanje prostora.