Lani smo v Ljubljani dobili tudi urbanomat, na katerem lahko naložimo denarno vrednost na kartico za vožnjo z mestnim avtobusom. V zadnjem času pa se spoznavamo tudi z avtomati nekoliko drugačnih vrst, saj je bil v trgovskem centru E.Leclerc na Rudniku v Ljubljani najprej postavljen mlekomat, ki je pred kratkim dobil družbo – nasproti mu stoji prvi oljemat v Sloveniji.
Oljemat
Najprej smo imeli iz avtomata možnost kupiti sveže mleko, zdaj pa lahko kupujemo še analizirano in certificirano ekstra deviško oljčno olje. Le-to je namreč pri pravilni hrambi trajno, zato je avtomat trenutno najboljši način prodaje kakovostnega oljčnega olja, ki je ves čas hranjeno v temnem in primerno hlajenem prostoru, torej pri približno 16 stopinjah Celzija (idealna temperatura je 15,5 do 16,5 °C). Temperatura oljčnega olja je zelo pomembna, saj se olje pri približno 12 stopinjah Celzija začne gostiti, pri tem pa izgublja svoje lastnosti, kot sta značilen vonj in okus. Olje v oljematu je ves čas pod dušikom, kar omogoča najbolj pravilno hrambo in s tem trajnost izdelka. Ob prodaji olja na policah je takšne pogoje težko zagotoviti. Težava ustekleničenega olja, ki na policah čaka kupca, se začne že pri izpostavljenosti sončnim (ultravijoličnim) žarkom, ki olje postarajo in ga uničujejo. Zato ga je treba hraniti v posebnih steklenicah, ki so temnejše kot običajne in ne prepuščajo UV-žarkov.
Prednost oljemata pa je nenazadnje tudi pomoč našim kmetom. Tem ob visokih trgovskih maržah in mnogih posrednikih za lastno preživetje ostaja bore malo. Pri prodaji na avtomatu trgovske marže ni.
V avtomatu, kot je oljemat, bi bil lahko tudi naravno stiskan sok nekaj dni popolnoma svež, prav zaradi primerne temperature in ker je pod vplivom dušika. Morda lahko v prihodnosti pričakujemo, da bomo lahko na tak način kupovali razne sokove, pa tudi druga olja. Tako bi lahko hranili tudi zelenjavo. Za slednjo je praksa najbolj uveljavljena v Švici, kjer tako zelenjavo ljudje raje kupujejo, saj se je ni dotikalo toliko rok kot v trgovini.
Oljemat, ki ga krasijo Van Goghovi oljčni motivi, sta postavila Dolores in Igor Novak iz Škofij pri Kopru (Školarice), izdelalo pa ga je podjetje NMC d.o.o. iz Logatca. Vsebuje 500 litrov hladno stisnjenega ekstra deviškega olivnega olja, z uporabnikom komunicira preko zaslona na dotik, zna tudi nekaj tujih jezikov (angleški, francoski, nemški, italijanski in hrvaški). Kmalu lahko pričakujemo tudi glasovno komuniciranje. Plačilo je možno tako z bankovci kot s kovanci, avtomat po vsakem plačilu izstavi račun in vrne ostanek denarja. Če v samem oljematu pride do težav, kot je povišana temperatura, zmanjka steklenic ali kaj podobnega, oljemat samodejno sporoči napako, ta pa je tudi hitro odpravljena.
Postopek nakupa oljčnega olja iz oljemata je preprost. Najprej kupimo steklenico, ki stane 0,5 evra. Nato steklenico z zamaškom vstavimo v oljemat in na zaslonu pritisnemo ukaz točenje olja. Sistem bo sprožil polnjenje in opozoril, kdaj lahko vzamete napolnjeno steklenico. Steklenica je polna v nekaj sekundah. Cena olja je 8,5 evra za 0,5 litra, kar pomeni, da je cena skupaj s steklenico 9 evrov.
Oljčno olje
Oljčno olje sodi med najbolj zdravilne sestavine naše hrane. Oznako ekstra deviško olivno olje poznamo vsi, saj nam njegovo ime pove, da gre za olje najvišje kakovosti, pridobljeno iz prvega stiskanja. To pomeni, da so z njim rokovali nežno in ga pravilno shranjevali, saj na padec kakovosti vpliva že vsaka najmanjša napaka, kot je vpliv svetlobe, nepravilna temperatura pri shranjevanju ali predolgo ležanje. Na kakovost oljčnega olja pa ugodno vpliva tudi severna podnebna lega, kar gre slovenskemu oljčnemu olju v prid.
Zakonodaja
Oljčno olje ima med vsemi jedilnimi olji posebno mesto zaradi načina pridobivanja in uživanja. Zaradi visoke cene mu pogosto dodajajo cenejša olja. Goljufije so bile največkrat opažene v italijanskih restavracijah, katerih lastniki so kupili zelo drago oljčno olje zaradi steklenice z imenitno nalepko, kasneje pa so vanjo dolivali cenena olja in jih skupaj s hrano ponujali kot zelo cenjena. Evropska komisija se je prav zaradi teh goljufij odločila ukrepati z novo zakonodajo, ki točno določa normative za prodajo takšnih olj. Mehanizem preprečevanja goljufij zapoveduje, da mora biti zamašek na steklenici tak, da nihče ne more vanjo vliti primesi oziroma drugih olj. Prav zato so tržni normativi za oljčna olja v primerjavi z drugimi olji zelo strogi. Preverjanje njihove kakovosti je strokovno zelo zahtevno.
Prodajo oljčnega olja ureja uredba komisije (ES) št. 1019/2002. V drugem členu pravi: »Da bi zagotovili pristnost prodajanih oljčnih olj, naj bi bila embalaža za prodajo na drobno majhna in opremljena s primernim sistemom za zapiranje. Vendar pa naj bi države članice smele odobriti večjo embalažo za gostinske obrate in podobne ustanove.« Naknadno je bila prodaja oljčnega olja urejena z dodatkom k osnovni uredbi 136/66/EGS, ki v drugem členu določa: »Olja, kakor so navedena v členu 1(1), so končnemu potrošniku na voljo v embalaži z največ petimi litri prostornine. Taka embalaža je opremljena s sistemom odpiranja, ki ga po odprtju ni več mogoče zapečatiti, in označena v skladu s členi 3 do 6.«
V tretjem členu dodatka k uredbi so navedene oznake olj in informacije o posameznih kategorijah, in sicer:
– ekstra deviško oljčno olje pomeni ojčno olje višje kategorije, pridobljeno neposredno iz oljk in zgolj z mehanskimi postopki;
– deviško oljčno olje pomeni oljčno olje, pridobljeno neposredno iz oljk in zgolj z mehanskimi postopki;
– oljčno olje, sestavljeno iz rafiniranih oljčnih olj in deviških oljčnih olj, pomeni olje, ki vsebuje zgolj rafinirana oljčna olja in olja, pridobljena neposredno iz oljk;
– olje iz oljčnih tropin pomeni olje, ki vsebuje izključno olja, pridobljena z obdelavo proizvoda, pridobljenega po ekstrakciji oljčnega olja, in olja, pridobljena neposredno iz oljk;
– poznamo tudi olje, ki vsebuje zgolj olja, pridobljena s predelavo olja iz oljčnih tropin, in olja, pridobljena neposredno iz oljk.
Ker zakonodaja ne dovoljuje prodaje oljčnega olja v navadnih steklenicah, v katere bi lahko vlili tudi drugo olje oziroma razne primesi, je tudi na omenjenem oljematu treba najprej kupiti steklenico in jo nastaviti pod točilnik olja, kjer vanjo priteče ravno toliko oljčnega olja, kot ga plačate. Oljčno olje iz oljemata je mogoče pokusiti na degustacijah, ki so v prvih dneh prodaje pred oljematom potekale vsak dan, trenutno pa lahko olje pokusite vsako soboto pred oljematom v omenjenem nakupovalnem centru.
Inovacije
Mlekomat in oljemat je izdelalo podjetje NMC d.o.o. iz Logatca. Izdelovalca smo povprašali po razliki med avtomatoma. V obeh primerih je pomembna pravilna deklaracija. Olje je trajnejše živilo kot mleko, zato ni dnevnega vzdrževanja, ki je pri mleku nujno. Mleko v mlekomatu stoji le 24 ur, saj je cisterna tako programirana. Po poteku tega časa cisterna mleka ne toči več in je treba iz mlekomata odstraniti neprodano mleko, ga očistiti ter vstaviti novo cisterno za nadaljnjih 24 ur. Pomembna razlika med prodajo mleka in oljčnega olja je tudi v zakonodaji. Olja kmetje ne bi smeli prodajati končnim uporabnikom, saj zakonodaja določa, da mora biti steklenica ob prodaji zaprta tako, da se ob odprtju vedno poškoduje. Zanimalo nas je tudi, ali je oljemat že izdelal kdo pred njimi, in povedali so nam, da so ga želeli izdelati Italijani, a jim ni uspelo, zato pa jih je bilo mogoče videti tudi na otvoritvi oljemata v Leclercu.
Zanimivo je tudi to, da gospod Zvonko Nagode iz podjetja NMC d.o.o. že razmišlja o izdelavi naslednjega avtomata, ki bi prodajal tekoče detergente. Ta bi veliko prispeval pri ohranjanju okolja, saj pri detergentih zakonodaja ne prepoveduje vnovične uporabe embalaže. Tako kupcem ne bi bilo treba vsakič znova plačevati embalaže, pa tudi odpadkov bi bilo precej manj.