Sestavljajo jo zaselki Vitomarški vrh in Črna Gora v goricah ter Dobrava in Vitomarška ves na ravnini. V Pesniški dolini so na (leta 1955) drenažiranih in melioriranih ilovnatih tleh predvsem njive in travniki (Sela, Drage), na prisojnih vzpetinah sadovnjaki in vinogradi, v osojnih predelih pa gozd. V kraju je poglavitna gospodarska panoga še vedno kmetijstvo, pri čemer se Vitomarčani (vseh je 327) največ ukvarjajo s sadjarstvom in vinogradništvom, na nekaj kmetijah pa so se usmerili v govedorejo, perutninarstvo, poljedelstvo, vrtnarstvo in trsničarstvo.
Sadjarsko-vinogradniški kraj
Med sadjarji je enajst takšnih, ki imajo več kot deset hektarjev sadovnjakov, pred točo zavarovanih z mrežami in opremljenih z namakalnimi sistemi za sušna obdobja ter s sodobnimi hladilnicami za shranjevanje sadja. Pri tem je daleč največ jabolk najrazličnejših sort, nekateri pa pridelajo tudi nekaj hrušk in sliv. Eden večjih naravi prijaznih pridelovalcev kakovostnih jabolk je Miran Toš. Njegova domačija in sodobna hladilnica sadja sta sredi vasi, nasproti stavbe nekdanje šole in zdaj občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah; v njej so še pošta, krajevni urad in ambulanta družinske medicine.
Kot pravi eden od treh krajevnih turističnih vodnikov in vinogradnik Edo Kupčič, je bila pri Toševih nekoč gostilna, od katere se je pod bližnjim gospodarskim poslopjem ohranila ledenica, ki jo namerava turistično društvo obnoviti in vključiti v že zdaj dokaj pestro ponudbo lokalnih zanimivosti. Mednje sodi tudi Toševa zidanica, ki z izdolbeno letnico 1798 na lesenem podboju vhodnih vrat sodi med najstarejše tovrstne objekte v kraju. Za temi vrati je razmeroma velika klet, v kateri je ob občinskem prazniku v začetku decembra (na Andraževo, prvo adventno nedeljo) vsakoletna tradicionalna razstava sadja, vina, domačih dobrot, ročnih del, likovnih izdelkov osnovnošolcev in občasno tudi lovstva.
Malce stran, na drugi strani ceste, je na ogled tudi zanimiva lesena Toševa preša iz leta 1882 (kakršnih je v občini še nekaj), s katero skušata turistično društvo ter društvo vinogradnikov in sadjarjev obiskovalca opozoriti na dragoceno vinogradniško tradicijo, ki je zaznamovala osrednji del Slovenskih goric, to je območje med Ptujem, Gornjo Radgono, Lenartom in Ormožem.
Zanimivi krožni turistični poti
Zato so prizadevni domačini, ki poleg v omenjenih dveh delujejo še v desetih drugih društvih, vse te posebnosti Vitomarcev in okoliških vasi vključili v dve krožni turistični poti. Prva, dolga štiri kilometre, ima osemnajst predstavitvenih točk na območju Vitomarcev in Drbetincev, medtem ko daljša, petnajstkilometrska, obide osemindvajset postaj v samem središču Vitomarcev, na Vitomarškem vrhu, v Vitomarški vesi ter v vaseh Hvaletinci, Rjavci, Gibina, Slavšina in Novinci. Preteklost se vsepovsod prepleta s sedanjostjo, primeri značilne naravne in kulturne dediščine pa z dosežki sodobnosti, vključno s čudovitimi pogledi na vzorno urejene sadovnjake in vinograde ter privlačno ponudbo sadja, vin in drugih kmetijskih pridelkov.
Prav posebno pozornost pritegne lepo ohranjena arhitektura kmečkih domov, pri čemer so številni tudi po prenovi obdržali bistvene značilnosti nekdanjega oblikovanja in gradnje. Med takšne prav gotovo sodita Papstova domačija z imenitnim portalom, vhodnimi vrati in svojevrstnim vhodom v shrambo, ki jo je vnuk Darko Rojs pred štirimi leti izjemno tankočutno obnovil, ter s slamo krita Hrgova viničarska hiška, katere obnova (nad njo bdita občina in turistično društvo) je tik pred zaključkom. V njej naj bi bila poleg manjšega muzeja tudi turistična pisarna. Z zanimivimi portali in vhodnimi vrati se ponaša še vrsta drugih starih vitomarških domačij. Zdravko Slemenšek je na pročelju svoje novejše hiše razobesil staro kmečko vprežno opremo in različno orodje, njegov sosed Alojz Toš pa je razstavil staro žago.
