Vendar je objekte vseeno treba ogrevati, hladiti in prezračevati, letnemu času primerno. V prejšnji številki naše priloge smo opisali delovanje Rotexovih toplotnih črpalk zrak/voda, ki jih trži podjetje Mix in jih Eko Gradvest večinoma priporoča za vgradnjo v objekte naselja Moj novi dom v Komendi. Ker ničesar ne prepuščajo naključju, pravkar zaključujejo vgradnjo toplotne črpalke zemlja/voda. Črpalka ne nazadnje opravlja enako funkcijo, le da črpa energijo iz zemljine (podobno velja za črpalko voda/voda, ki običajno črpa energijo iz podtalne vode, a o tem več pozneje).

Energijo zemljine izkoriščamo s pomočjo zemeljskega zbiralnika – to so posebne (polietilenske) cevi, položene v zemljo okoli ogrevanega objekta. Zemeljski zbiralniki morajo biti zakopani od 1,2 metra do 2 metra globoko, minimalni priporočljiv razmik med cevmi pa je 80 centimetrov. To seveda velja za najpogosteje uporabljen horizontalni zbiralnik, ki mora pokriti vsaj dvakrat večjo površino, kot je ogrevana v objektu. Tak zbiralnik v bistvu izkorišča v zemlji akumulirano toploto sonca, zato nad njim ne sme biti asfaltna ali tlakovana površina, ki onemogoča pronicanje vode v zemljo in s tem dovajanje toplote zemeljskemu zbiralniku. Tudi sadovnjaki ali druga drevesa nad njim niso primerni, torej pride v poštev le urejena travnata površina na vlažnih, še najbolje ilovnatih tleh (suha, peščena, prodnata zemlja ni primerna).

Vgradimo lahko tudi kompaktni zemeljski zbiralnik, ki je cevni sistem, položen v spiralah in uporaben v primerih, ko ni na voljo dovolj velike talne površine. Poznamo pa še vertikalni zemeljski zbiralnik (geosondo), ki je uporaben v vsakem primeru. Bistveni del tega sistema je vertikalna vrtina, globoka od 80 do 120 metrov, v katero je vstavljena U-cev. Po njej se pretaka medij za prenos toplote. Geosonda izkorišča toploto zemeljske notranjosti, zato ni odvisna od vremenskih ali sezonskih vplivov, vendar je zanjo treba pridobiti ustrezna dovoljenja za izvedbo vrtine.

Podobno velja tudi za toplotno črpalko voda/voda, ki – kot pove že poimenovanje – odvzema toplotno energijo iz vsake vode, ki je toplejša od 7 stopinj Celzija. Najprimernejša je podtalnica, za izkoriščanje le-te pa je dobro vedeti nekaj podrobnosti. Najprej nam geologi lahko s pomočjo svojih zemljevidov povedo, ali na predvideni lokaciji (kjer ne vrtamo pregloboko, ker to ni ravno poceni, najpogosteje med 10 in 60 metri, sicer je že primernejša geosonda, za katero je strošek cevičenja enega metra okoli 100 evrov) lahko naletimo na dovolj stabilne količine podtalnice. Vendar to še ni končni odgovor, saj moramo najprej narediti še poskusno vrtino, ki nam po približno treh dneh opazovanja pove, ali je zajetje podtalnice dovolj veliko tudi za vsakodnevno izkoriščanje s toplotno črpalko. Tak preizkus je naredil tudi Eko Gradvest za naselje Moj novi dom v Komendi in ugotovil, da je za ogrevanje vsega naselja s toplotno črpalko voda/voda zajetje podtalnice preskromno. Za izdelavo vrtine in izkoriščanje podtalnice je treba pridobiti dovoljenje najprej za raziskavo in pozneje za izkoriščanje podzemnih voda.

Sistem ogrevanja z obravnavanimi toplotnimi črpalkami je nizkotemperaturni in ploskovni (talno ogrevanje). Za ogrevanje potrebuje od 200- do 300-litrski zalogovnik. Če sistem dopolnjujemo še s sončnimi zbiralniki za ogrevanje sanitarne vode, pa potrebujemo (odvisno od potreb) od 500- do 800-litrski zalogovnik vode. Krmiljenje je avtomatizirano in prav je, da mu povsem zaupamo. Seveda je pomembno, da so nastavitve ustrezne potrebam. Dober izkoristek potrjuje tudi grelno število, ki je za toplotne črpalke zemlja/voda od 4 do 4,5, za toplotne črpalke voda/voda pa kar od 5 do 5,5. Vse toplotne črpalke lahko uporabimo tudi za hlajenje, za kar so najprimernejši konvektorji in ustrezna inštalacija. Pri sistemu voda/voda je mogoče tudi pasivno hlajenje, pri katerem ločena napeljava zaobide toplotno črpalko in hladi s stalno temperaturo podzemne vode, ki je običajno 8 stopinj Celzija.