Med njimi je posebno zanimiv laboratorij za obnovljive vire energije, znotraj katerega deluje preizkusna enota za testiranje sončnih celic. Ta tehnologija je, kot pravijo izvedenci, ena najpomembnejših za prihodnost Evrope, preizkusi so že od vsega začetka spodbudni, nazadnje pa so med drugim ugotovili, da celice vremenskim razmeram in času kljubujejo precej bolje, kot so mislili, in tudi po 20, 30 letih zagotavljajo dovolj energije.

Kot je med obiskom povedal vodja omenjenega laboratorija dr. Heinz Ossenbrink, ki velja za enega največjih poznavalcev obnovljivih virov energije, so nedavno preizkušali, ali so sončne oziroma fotovoltaične celice, izdelane pred dvajsetimi leti in več, tudi po pretečenem obdobju, izpostavljene različnim podnebnim vplivom, še vedno ustrezno učinkovite. Vseh rezultatov v času našega obiska sicer niso imeli, toda dognanja so bila spodbudna: tudi po dveh desetletjih so celice zagotavljale od 80 do 85 odstotkov energije v primerjavi s časom, ko so jih kot nove prvič izpostavili sončnemu sevanju. Pri tem tamkajšnji izvedenci niso pozabili omeniti, da so preizkušali dvajset let staro tehnologijo, ki se je medtem precej izpopolnila. Preizkusi − tudi drugod, ne samo v Ispri − pa kažejo, da imajo solarne plošče življenjsko dobo 30 in ne 20 let, kot so sprva domnevali. Ossenbrink je še pojasnil, da so v posebnih prostorih nekatere celice izpostavljali pospešenemu staranju, ekstremnim temperaturam, mrazu in vlagi ter tako dobili rezultate.

Palačinke na ponvi

Tehnologija je v zadnjih dveh desetletjih precej napredovala. Pokazali so nekaj starejših primerkov sončnih celic. Že če bi ocenjevali zgolj z estetičnega zornega kota, bi morali ugotoviti, da se je marsikaj spremenilo na bolje. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let oblika ni bila na prvem mestu, zato je med izdelki opaziti tudi takšne, ki bolj spominjajo na palačinke na ponvi kot na sodobno fotovoltaično tehnologijo. Prav tako površina zaradi takratne tehnologije ni bila optimalno izkoriščena. V celicah so bila znatna »prazna« polja, ki so danes dodobra zapolnjena, tako da je izkoristek sončne energije boljši.

Dobre novice pa ne prihajajo samo iz znanstvenih laboratorijev. Podatki za leto 2008 kažejo, da se je produkcija v fotovoltaični industriji skoraj podvojila in da je bilo po vsem svetu izdelano za, povedano znanstveno, 7,3 GWp fotovoltaičnih modulov. Tako je bila to ena najhitreje rastočih industrij. Letos naj bi količine presegle 40 milijard evrov, medtem ko naj bi cene za potrošnika še naprej padale. Že predlani so cene padle za tretjino, predvsem na račun večje proizvodnje in recesije. »Presenečeni smo bili nad padci cen. Deloma jih lahko pripisujemo dobrim programom v Nemčiji, Španiji in Italiji. To je povzročilo pravi mali bum,« je pripomnil Ossenbrink.

Nekateri izvedenci menijo, da so solarne plošče zelo dobra dolgoročna investicija. Tako dobra, da bi morale banke ponujati posebna posojila. Podobna tistim, ki jih ponujajo za nakup nepremičnin. Prav tako ocenjujejo, da bi bila ta energija s stroškovnega vidika za polovico domov v Evropi cenovno kompetitivna že leta 2020, pri čemer sploh ne upoštevajo morebitnih subvencij. Ni nepomembno, da so na srečanju evropskega sveta leta 2007 podpisali, da naj bi do leta 2020 obnovljiva energija zagotavljala petino potrebne energije.

Prihodnost Evrope

Sončne celice so prihodnost Evrope. Kot so nam še povedali izvedenci Skupnega raziskovalnega centra v Ispri, je zadnje čase opaziti predvsem spodbudne odgovore na vprašanje, kako sončne celice estetsko prilagoditi bivalnim potrebam človeka. Predvsem v Nemčiji in drugod so začeli uspešno vgrajevati celice, ki presegajo običajne temne barve in so drugih barvnih kombinacij, ki jih je mogoče v skladu z arhitekturnimi domislicami uporabiti na zunanjih površinah objektov − bodisi zasebnih hiš, stanovanjskih blokov bodisi poslovnih stavb. Tudi zaradi tako obetavnih trendov je precej znanstvenega potenciala, so nam še povedali v centru, usmerjenega k izpopolnjevanju in boljšemu izkoristku sončne energije.

V Ispri nadaljujejo preizkuse. Kmalu bodo, denimo, v uporabi tudi 40 let stari solarni paneli, kar bo empirično pokazalo, kako učinkoviti so po tem času. Prav tako preizkušajo vedno novejše rešitve. Proizvajalci še naprej iščejo načine, kako izboljšati izkoristek sončne energije. So pa izvedenci tudi omenili, da razlike med solarnimi paneli na trgu vendarle obstajajo in da naj kupec pred nakupom skrbno preveri specifikacije posameznega izdelka.