Poleg celuloze se je v Sloveniji pojavila še ena izolacija za strojno vgradnjo, in sicer lesni kosmiči. Lesni kosmiči imajo pred celuloznimi kosmiči to prednost, da je njihov izvor pristen, naraven. Pridelujejo jih iz čistega lesa iglavcev. Celulozna izolacija pa je, kot vemo, narejena iz recikliranega časopisnega papirja. Glede tehničnih specifikacij sta si izolaciji praktično enaki.

Obe izolaciji družita visoka gostota in visoka specifična toplota. Ti lastnosti zagotavljata izolaciji podaljšano dušenje temperature v primerjavi s katero koli mineralno izolacijo. S temi materiali lahko dosežemo fazni zamik prehoda toplote tudi do 12 ur, kar nas poleti ščiti pred pregrevanjem, pozimi pa pred pohlajenjem.

Strojna vgradnja ima velik pomen, saj ga ni strokovnjaka, ki bi uspel ročno zapolniti vse prazne medprostore in nepravilne oblike v ostrešju hiše. Z vpihavanjem dosežemo, da izolacija doseže vsak prazen žep v konstrukciji ter tesno nalega med zgornjimi in spodnjimi ploščami. V ta namen moramo uporabiti klasično izolacijo večje debeline, kot je prazen med prostor za izolacijo.

Dodatna prednost je uravnavanje mikroklime v prostoru, saj lahko ti organski izolaciji zaradi svoje odprte celične strukture nase vežeta odvečno vlago iz prostora in jo po potrebi vračata v prostor ali pa odvajata iz hiše. Pri organskih izolacijah se svetuje uporaba parnih ovir namesto parnih zapor. S tem si ustvarimo difuzijsko odprto bivalno okolje – prostor, ki diha. Difuzijsko odprti so namreč vsi stari načini gradnje.