Seveda moramo ob vsem tem priznati, da pred pravimi vlomilci, ki vedo, kaj iščejo, le stežka ostanejo zaprta vsa vrata, po drugi strani pa se bo marsikateri nepridiprav, ki pač želi izkoristiti trenutno nepazljivost lastnika, obrnil, ko bo zagledal varnostna vrata. Pred leti so vsi prisegali na aktivne zaščitne sisteme, se pravi alarme, zdaj pa velja pravilo, da je treba najprej poskrbeti za pasivno zaščito objekta, to tudi primerno označiti, šele potem se je smiselno odločiti za aktivno varovanje.

Razvoj

Razvoj pasivne varnosti domov je potekal postopno. Prvi korak, v drugi polovici osemdesetih let, je bilo uvajanje vse boljših ključavnic, predvsem cilindričnih, kar pa ni bilo dovolj. Vlomilci so namreč hitro naredili orodje, s katerim so enostavno zlomili tako nezavarovan cilinder in vlomili vrata. Zaradi tega so nekateri obrtniki začeli izdelovati dodatne ščitnike. Lastnike cilindričnih ključavnic je bilo težko prepričati o nakupu dodatne zaščite ključavnice, ker niso želeli zamenjati cele kljuke in zaščitne plošče, ampak so v takih primerih pogosto namestili le polovične ščitnike. Vse skupaj ni bilo ravno lepo, zaščita pa je bila vendarle večja.

Po letu 1990, še bolj pa po letu 1993, so se ščitniki začeli uveljavljati in je trg tudi zaradi varnostne situacije spoznal, da je zaščita potrebna, in to ne le delna, na primer z eno ključavnico, ampak celovita, s prečnimi zaporami, dodatnimi ključavnicami in z vsem drugim, po tem pa je bil edini logični korak naprej sistem, ki je to združeval. Nastala so varnostna vrata z jeklenim slepim podbojem, jekleno osnovo in pločevino v sredini ter z dodatnimi zaskočnimi elementi, ki otežujejo vlome. Tako ni več dovolj, da močno »brcneš« v vrata in se ta takoj odprejo.

Izbira

Dejstvo je, da nobena vrata ne morejo vedno preprečiti vloma, predvsem pa je tu pomemben tudi dodatni vidik nadziranja takih vrat. V nekem blokovskem stanovanju je nemogoče, da bi si vlomilec vzel samo pol dneva za vlamljanje, če pa ima na primer čas ves konec tedna. Če ima dovolj velik interes zaradi pričakovanega plena, pa lahko navsezadnje tudi razbije zid, vrata pa pusti nepoškodovana. Tudi zato moramo razred varnosti izbirati glede na oceno ogroženosti.

Varnostna vrata so kompaktna, imajo večtočkovno ključavnico, zavarovana so proti dvigu, imajo tudi protihrupno izolacijo, številna pa so določen čas (odvisno od razreda) odporna tudi proti ognju. Pri odločitvi za povečanje varnosti je praviloma najboljše zamenjati cela vrata, mogoči pa so tudi dodatni sistemi varovanja obstoječih vrat, vendar morajo biti ta že v osnovi kakovostna, da zdržijo dodatna bremena. Nekateri so, vsaj v preteklosti, vrata pogostokrat tapecirali in s tem deloma zmanjšali zunanji hrup, za samo varnost pa niso naredili nič. Slabost dodatnih sistemov varovanja je na prvem mestu lepotna, niso pa tako optimalni kot varnostna vrata, ki imajo tudi protihrupno in toplotno funkcijo.

Prvi korak k varnosti je že boljša ključavnica, pri kateri moramo najprej zaščititi cilinder. Seveda ključavnica ni vse, četudi bi jih namestili deset. Ob vlomu je namreč dovolj, da vlomilec močneje brcne v del krila pri tečajih, in vrata bodo hitro popustila, zato moramo vrata okrepiti z zatiči tudi vertikalno in horizontalno. Obstajajo posebne tako imenovane pribitne ključavnice, ki krmilijo vertikalne in horizontalne zapore oziroma zapahe. Ti zapahi držijo vrata v sistemu križa (in tako se spremeni vrtišče vrat) ter s tem okrepijo vrata (zapahi sedajo v posebna ležišča iz kovinskih lončkov). Ti sistemi dodatnega notranjega zavarovanja različnih vrat so še posebno dobrodošli pri dodatnem varovanju garažnih, včasih pa tudi stranskih vrat.
Pri vseh varnostnih vratih je smiselno namestiti sisteme za nadzor odpiranja (tako imenovane verižice) in kukala, da vsaj vidimo, kdo je na drugi strani. Priporočljivo je, da na zvonec namestimo tudi stikalo, ki samodejno za določen čas vklopi luč, tako da lahko vidimo tistega, ki stoji na drugi strani vrat.

Celovita zaščita

Sistem zaščite vrat je le eden, nikakor pa ne smemo pozabiti na zaščito drugih odprtin v objektu, oken in drugih vrat. Kaj nam pomagajo najboljša vhodna vrata, če so zadaj vrata na vrt slabše kakovosti in poleg tega še skrita pred opazovalci ali pa je okno v pritličju povsem nezaščiteno. Tu so na voljo različne rešitve, kot so okenske kovinske rešetke, ki bi morale biti, če bi želeli res optimalno varnost, nameščene na notranji strani okna. Pri hišah ne smemo pozabiti, da je prva ovira že ograja, ki odvrne številne vlomilce. Na oknih rešetke, tudi varnostna folija na pritličnih oknih, dobra zaščita je tudi okenska ključavnica, ki bi morala biti obvezna v vrtcih in šolah, kjer imamo okna nekoliko višje, tudi zaradi varnosti otrok v prostoru.

Pasivna ali aktivna

V dilemi pasivna ali aktivna zaščita se moramo zavedati, da elektronika (aktivna zaščita) opozarja na že izvršeno dejanje, medtem ko pasivna zaščita preprečuje dejanje, zato je smiselno najprej zavarovati hišo s pasivno zaščito in šele potem tudi z alarmi. Vsekakor pa moramo vedeti, da se vlomilci najprej lotijo najlažjih stvari. Zagotovo bodo prej izbrali stanovanje s starimi vrati kot pa stanovanje z vrati, pri katerih se že na daleč vidi, da so kakovostna in varnostna.

Za konec še dodaten nasvet. Vlomilci pogosto pred vlomom opazujejo določen objekt. To pomeni, da morate ob odhodu na počitnice poskrbeti za to, da vam bo nekdo praznil poštni nabiralnik. Navadno časovno stikalo stane nekaj evrov, z njim pa lahko poskrbite, da se vsak večer prižgejo luči v vašem domu, da o pametni hiši, ki jo je mogoče upravljati s pomočjo računalnika, niti ne govorimo. Ampak vsaj za nabiralnik poskrbite, kajti polno pošte pred vrati je tako, kot bi na vrata nalepili listek: Me ni doma. Sem na počitnicah...