Ljubitelji kasaškega športa seveda vedo, kje je to. Hipodrom v Komendi. Vsaka beseda več bi bila odveč. Konjereja in konjske dirke so znane že iz Valvazorjevih časov. Menda so konjerejo v Komendi in okolici spodbujali že malteški vitezi. Vendar Komendo poznajo tudi ljubitelji narave, kolesarjenja in gorništva, ki se s te ravnine lahko podajo proti vrhovom Kamniških Alp in na tej poti občudujejo Naturo (z veliko začetnico zapisano, to ni napaka!). Komendo poznamo tudi prijatelji dobrih ljudi, ki tu živijo. In ne nazadnje je Komenda le lučaj stran od Ljubljane, Kranja, Kamnika, Domžal...

Je pa Komenda v sodobnih časih več kot le »razpotegnjeno naselje«. Je namreč hitro razvijajoča se občina, ki je nastala leta 1999. »Na žalost štiri leta pozneje kot vse sosede,« je poudaril aktualni župan s tretjim mandatom Tomaž Drolec, ki je predstavil nekatere uspehe, ki so jih v tem času dosegli, in skušal razložiti nekatere težave, ki ostajajo nerešene za prihodnje dni. Za prihodnost pa ostaja tudi veliko vprašanj brez jasnih odgovorov, o katerih bo prav gotovo še veliko polemik.

Rojstvo

Ob ustanovitvi občine so našteli 4500 prebivalcev, zdaj jih je več kot 5200. »Toda ta porast ne gre zgolj na račun novih priseljencev,« je razložil župan in pojasnil: »Že dve leti zapored smo prvi v Sloveniji po rojstvu otrok na tisoč prebivalcev, na kar smo seveda zelo ponosni.« To naj bi bila med drugim posledica odnosa občine do mladih družin, ki jim ponujajo pomoč ob rojstvu otroka – 208 evrov za novorojenca. Obljublja, da tako kot v zadnjih petih letih tudi poslej ne bo zmanjkalo prostora v vrtcih, saj pravkar začenjajo graditi štiri nove oddelke v šoli, ki jih bodo pozneje lahko uporabili kot šolske prostore. Malce z zamudo, pa vendarle. Župan se tudi pohvali s podatkom, da so prvi v Sloveniji začeli cepiti vse osnovnošolske deklice proti raku na materničnem vratu. Našteto je seveda dovolj velik razlog, da mlade družine ne le ostanejo, temveč pridejo živet v Komendo.

Ob tem ne moremo mimo podatka ministrstva za finance, da je občina Komenda vendarle tudi najbolj zadolžena občina na Gorenjskem – v primerjavi s številom prebivalstva (v letu 2009 jih je na tej neslavni lestvici prehitela Škofja Loka s 367,87 evra na prebivalca). Lani je dolg občine Komenda namreč znašal 1,5 milijona evra (leto prej še 1,8 milijona evra), kar pomeni 302,19 evra na prebivalca (leto prej 348,38 evra na prebivalca). Razlog naj bi bile večinoma naložbe za poslovno cono. O tej bo poleg poslovnih odločitev še veliko govora tudi zaradi Nature 2000, vendar zaradi zahtevnosti problema ta naveza zasluži posebno obravnavo.

Načrti

V načrtih imajo še veliko drugih naložb, med katerimi je medgeneracijski center. Že njegovo ime veliko pove o njegovi večfunkcionalnosti. Skupaj z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje so na čelu z dr. Jožetom Ramovšem izvedli anketo (tako razlaga župan), ki je pomagala tudi pri pripravi državne strategije za varovanje starejših občanov. Izkušnje so iskali tudi v Nemčiji, kjer so poznane gospodinjske skupine. Tem spoznanjem primerno zdaj pripravljajo načrte za gradnjo medgeneracijskega centra, v katerem želijo združiti vse generacije: dom za starejše (predvidoma za 60 oskrbovancev), štiri učilnice za otroško varstvo (predvidoma 88 otrok), dve ordinaciji splošnega zdravnika, fizioterapijo, 18 oskrbovanih stanovanj, učilnice za potrebe medgeneracijskega društva, za potrebe upokojencev in Ustanove Petra Pavla Glavarja ter še za vse druge občane, s primernimi lokali in knjižnico vred. Tu naj bi izobraževali tudi kader za potrebe domov za starejše z gospodinjskimi skupinami drugod po Sloveniji.

Toda ta center projektirajo že od leta 2006 in so ga že večkrat »preprojektirali«, nazadnje na letošnji junijski seji ob rebalansu občinskega proračuna, po kateri naj bi bil manjši in cenejši. Zanimivo je, da na vprašanja javnosti na to temo odgovarja županova soproga Viktorija Drolec (vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE), ki je predsednica Medgeneracijskega društvo za kakovostno starost Komenda. Zato ne presenečajo namigi, da župan soprogi pripravlja novo vodstveno delovno mesto. Župan je take namige na naše vprašanje odločno zavrnil in poudaril njeno prostovoljno dejavnost v društvu. Čas bo pokazal, kdo je bil bolj iskren...

Infrastruktura

Povečanje števila prebivalstva v vsakem primeru naplavi na površje tudi druge infrastrukturne težave. Župan se sicer ne boji problema predšolske, šolske in starostne oskrbe, tudi trgovinske oskrbe ne, saj so pravkar začeli gradnjo, tako pravi župan, že dolgo pričakovanega in napovedovanega Mercatorjevega centra. Toda Aleš Damijan iz Mercatorjevega sektorja za investicije je povedal, da je za njih Komenda sicer zanimiva, enako kot tudi mnoge druge podobne lokacije, saj so trgovci, vendar v obravnavanem primeru nimajo še nobene obligatorne pogodbe. Še več: dodaja, da se je že večkrat zgodilo, da so različni investitorji z omenjanjem njihove blagovne znamke v nekem središču skušali pridobiti še druge najemnike prostorov ali soinvestitorje. To potrjuje tudi primer v Komendi, kjer so zdaj postavljene le gradbene kulise in nujna informativna tabla, ki napoveduje, da bo tu stanovanjsko-poslovni objekt s skupno garažo. Sosedje ograjenega prostora pa so prepričani: »Ja, tu bo Mercator!« Župan je ob vprašanju oskrbe prebivalcev Komende povedal, da je po njegovem mnenju zdaj najbolj pereč problem pošte v središču Komende. Morda tudi banke. Rešitev vidi v neke vrste upravnem središču v poslovni coni.

Izsiljevanje z grožnjo

Aktualna vprašanja prihodnje infrastrukture za zdaj »vrnimo« prebivalcem, ki že živijo ali še prihajajo v Komendo. Med njimi so tudi prvi, ki so se že udomačili v naselju Moj novi dom ali, kot ga imenujejo v dokumentih občine, Šmidov travnik, domačinom bolj znan kot Šmidov log na Gmajnici. Gradi ga podjetje Eko Gradvest po standardih energetske varčnosti in naravi prijaznih materialov. Občina jim je namreč zagrozila z ustavitvijo dobave pitne vode in odklopom odvajanja komunalnih odplak. Za že vseljene »grda« grožnja z utemeljitvijo občine, da gre za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti (prenos komunalne infrastrukture v javno dobro) s strani investitorja.

Seveda smo o tem najprej povprašali župana, ki je grožnjo potrdil. Do objave tega besedila grožnje niso udejanjili. Smo pa v tem času lahko preverili pogodbene zaveze obeh strani in izvedeli, da je podjetje Eko Gradvest ravnalo po veljavni zakonodaji in njej podrejenih upravnih postopkih. Občino so pozvali k primopredaji že zgrajene komunalne infrastrukture ob prejemu pravnomočnega uporabnega dovoljenja, a predstavnikov občine ni bilo. Ni jih bilo niti prej na tehničnem pregledu komunalne infrastrukture, ko bi lahko podali svoje pripombe.

»Izpolnili smo pogoj iz uporabnega dovoljenja in zgradili razbremenilnik do izgradnje večstanovanjskih hiš, saj v nasprotnem primeru ne bi dobili uporabnega dovoljenja,« je razložil Marijan Fras, direktor podjetja Eko Gradvest. Župan na drugi strani ostaja trmast: »Niso plačali komunalnega prispevka občini. Dogovor je tak, da bodo zgradili infrastrukturo, ki jo bodo pozneje brezplačno prenesli na občino. Zgraditi morajo še javno razsvetljavo, pločnike, otroška igrišča in most, po tem dobijo pravico, da se priklopijo na infrastrukturo.«

Logika gradnje

Odgovor Marijana Frasa, direktorja podjetja Eko Gradvest, je v bistvu zelo preprost in logičen: »Naselje gradimo postopoma in posameznim gradbenim fazam sledi urejanje okolice, saj drugače preprosto ne gre. Spoštujemo namreč veljavno zakonodajo o gradnji in varstvu pri delu. Naselje želimo graditi kakovostno, brez nepotrebnih napak, ki bi jih pozneje morali popravljati. Taka je logika odgovornega investitorja. Gradnja otroških igrišč, sprehajalne poti in brvi čez potok bo izvedena ob dokončanju gradnje vseh stanovanjskih objektov v skladu s pogoji iz uporabnega dovoljenja in z lokacijskim načrtom. Posamezna otroška igrišča izvajamo postopoma ob gradnji posameznih večstanovanjskih objektov.«

Marijan Fras je še povedal, da so morali na svoje stroške dokončati trafo postajo, kar je bilo v domeni celjskega Gradisa. Ta je namreč začel graditi sosednje naselje Sončna aleja, katerega usoda ni znana, saj je Gradis medtem končal v stečaju. Župan pa je ob tem vprašanju dvignil roke in rekel: »Občina nima s tem nič.« Kar se sliši malo čudno ob z grožnjami podprtih zahtevah občine za prenos komunalne infrastrukture v javno dobro...
 

Načrti

»Zaradi razmer na našem nepremičninskem trgu, interesa že vseljenih stanovalcev v našem novem naselju in tudi zaradi okoliških sosedov želimo spremeniti načrte ter v spodnjem delu naselja namesto večstanovanjskih objektov naselje zaključiti z enodružinskimi hišami, kar bi vse skupaj tudi urbanistično razbremenilo, a na občini ne naletimo na posluh,« je še povedal Marijan Fras.

To je potrdil tudi župan Tomaž Drolec: »Nič od tega ne bo mogoče narediti, dokler občinski svet ne bo potrdil novega lokacijskega načrta. To pa ne bo na dnevnem redu, dokler ne bo dokončana infrastruktura. Po tem sem pa tudi sam takoj za!«

In tako pridemo do večne dileme, ali mora biti prej jajce ali kura... V vsakem primeru upajmo, da se bodo stvari rešile v dobrobit starim in novim prebivalcem Komende.