Vse, česar ne porabimo sproti, pripravljamo in spravljamo za zimo. Izkazalo se je, da imajo doma pripravljena marmelada (slivova, marelična, breskova in še bi lahko naštevali), ajvar, kečap, iz babičine kuharice povzet recept za vloženo papriko, kumarice svoj čar, zavoljo katerega ni škoda časa in truda za pripravo ozimnice. Že priprava kozarcev, pogosto precej kičastih nalepk, prtičev in vrvic za povezovanje ima svoj pomen, tradicijo. S pripravo ozimnice lahko h kuhi pritegnemo tudi bližnje sorodnike in otroke, ki bodo potem verjetno z večjim veseljem segali po domačih dobrotah iz mamine ali babičine shrambe.

Proste gredice zasejemo z motovilcem, špinačo, zimsko endivijo in redkvicami. Zdaj je tudi čas za saditev vrtnih jagod, ki jim izboljšamo zemljo s kompostom. Le tako se bomo že v naslednji sezoni lahko pohvalili z bogatim pridelkom. Čas je tudi za presaditev endivije, v sušnih obdobjih pa lahko izdatno zalijemo okoli rastlin.

Če imamo zeliščni vrt, potem nas tudi tukaj še vedno čaka ogromno dela. Nabiramo zelišča: zdaj je čas za zlato meliso, kamilico, baziliko, poprovo meto… Obešene v šopkih lahko sušimo v senci za zimo. Tudi čebulo – če vam je uspela − poberemo in posušimo v senci.

Avgust je tudi čas za razmnoževanje vrtnic s podtaknjenci: vejice, ki so že nekoliko olesenele in so dolge približno od 20 do 30 centimetrov, pod spodnjimi listi odrežemo, prav tako vrh. Spodnja lista previdno odstranimo. Vtaknemo jih v rahlo, vlažno zemljo. Da je tudi zrak vlažen, pokrijemo podtaknjence z velikim kozarcem. Do prihodnje pomladi se bodo verjetno taki podtaknjenci prijeli, skrbimo le, da bo zemlja stalno vlažna. Takrat bomo mlade rastlinice s koreninicami izkopali in presadili na stalno mesto – za olepšavo vrta.

Maline, ki so rodile, odrežemo pri tleh. Pustimo le najmočnejše mlade palice. 

Bazilika

Pri večini vrst bazilike se odtrgani listi hitro zmehčajo in ovenijo, zato je baziliko najbolje imeti doma na vrtu, če pa jo že kupujemo, se izogibamo v šope povezanim steblom s povešenimi ali počrnelimi listi. V mokrem prtiču ali v vrečki jo lahko v hladilniku hranimo do enega tedna, kar je odvisno od sorte, za daljše shranjevanje pa jo je najbolje zamrzniti ali shraniti v olivnem olju. Sušenje pri baziliki se ne obnese, ker tako izgubimo praktično ves njen okus in aromo.

Paradižnik

Paradižnik lahko v temnem prostoru pri sobni temperaturi hranimo od 3 do 5 dni. Če ga hranimo v hladilniku, postane trd in izgubi aromo. Lahko pa ga shranimo tudi za malo dlje časa: paradižnike narežemo na rezine in jih po plasteh zlagamo v kozarce za vlaganje. Vsako plast posebej posolimo in potlačimo. Pozorni smo, da vmes ni zračnih mehurčkov. Po okusu jih vmes potresemo tudi z zelišči. Najbolj primerna sta zagotovo timijan in bazilika. Kozarce zapremo in jih postavimo nad ogenj v vrelo vodo (krop). Pasteriziramo 30 minut. Uporabimo ga za pice, rižote, polivke k testeninam in za vse mogoče »paradajzarske« kulinarične dobrote.

Čebula

Pri skladiščenju pazimo, da je čebula popolnoma osušena in shranjena pri pravi temperaturi. Suho čebulo z ostanki stebel in listja spletemo v tradicionalne kite ter jih obesimo na zračno mesto v hladnem prostoru z nizko stopnjo vlage. Lahko pa stebla porežemo in čebulo damo v mrežaste vreče, ki jih med vsako čebulo zavozlamo, ali jih v enem sloju razprostremo po lesenih zabojčkih.