Kako otroku pomagati, da bo zmogel napore, ki so pred njim?

Večinoma starši mislimo, da je dovolj, če otroku preskrbimo hrano, obleko, šolske potrebščine in denar za vsakodnevne potrebe. Če pri učenju zaškriplje, včasih poiščemo še pomoč z inštrukcijami, in če težave ne izginejo, smo razočarani in izgubljeni. Ne vemo, kaj bi še storili.

Tako kot vsakega problema bi se morali tudi tega lotiti celovito in začeti najprej iskati vzroke. Otroci so danes večinoma bolje umsko razgledani in jim zato učenje ne bi smelo delati težav. Torej morajo biti vzroki kje drugje. Če se vprašamo, kaj človek potrebuje za normalno delovanje, spet pridemo do tistih najbolj primarnih potreb: zdrava hrana, dovolj gibanja na svežem zraku in dovolj počitka.

Zelo enostavno, kajne? Pa vendar, če boste s kritičnim očesom pogledali, kaj od tega vaš otrok ima, vam bodo težave takoj razumljive. Navadite se prebrati sestavine, ki so napisane na embalaži prehrambnih izdelkov, ki jih kupujete. Ne nasedajte oglasom proizvajalcev in poučite se o koristnostih sestavin pri neodvisnih informatorjih. Zgrozili se boste, koliko obremenjujočih snovi dajete, v dobri veri, svojemu otroku s »priboljški«. Ozaveščene neodvisne organizacije in posamezniki se trudijo, da nas o tem obveščajo prek interneta, pisnih publikacij in različnih predavanj, samo prisluhniti jim moramo.

V času mojega osnovnega šolanja ni bilo televizije, kaj šele interneta, zato smo otroci ves svoj prosti čas preživeli na prostem. Na dvorišču ali v parku smo skakali, se lovili in igrali preproste otroške igrice. Naužili smo se svežega zraka, razgibali vsak delček svojega telesa in se učili socialnih odnosov. Zvečer smo ob mraku zaspali kot ubiti. Vprašajte se, kako vaš otrok preživi dan!

Otroška soba – spalnica ali delovni prostor

Skoraj vsak otrok ima danes svojo sobo. Pogosto jo starši opremijo s pohištvom, še preden se otrok rodi. Racionalni starši že tedaj mislijo na čas, ko bo otrok hodil v šolo, zato mu pripravijo tudi mizo za učenje in računalnik. Že osnovnošolci imajo v svoji sobi svoj glasbeni stolp, računalnik, nekateri celo televizor… Starši jim poskušajo ponuditi čim več, da bi jim bilo bolje. Pa jim je res?

Otroška soba naj bi bila namenjena predvsem otrokovemu počitku, torej naj bi bila spalnica. Za to res potrebuje svoj prostor, saj mora veliko več spati kot odrasli. Zato je prav, da ima svoj prostor, ki je zdrav in miren, da se bo lahko v njem spočil. Vse druge dejavnosti, od učenja in pisanja šolskih nalog do računalnika in televizorja, so lahko v skupnem prostoru – dnevni sobi, vse do takrat, ko gre otrok v srednjo šolo, saj je šele tedaj sposoben vse te dejavnosti opravljati popolnoma sam, brez nadzora odrasle osebe.

Poleg negativnih vzgojnih in socialnih vplivov, ki lahko na otroka delujejo prek interneta in televizije, je za otroka zelo škodljiv tudi elektromagnetni smog, ki ga ustvarjajo električne naprave v prostoru. Hrupna glasba pred spanjem bo otroka vznemirila in namesto da bi dobro in trdno zaspal takoj, bo potreboval veliko več časa, da se bo telo umirilo. Dober počitek in spanje pa sta prva pogoja, da bo otrok zmogel vsakodnevne obveznosti. Kako boste vedeli, da je otrok dobro spal? Spočit otrok bo zjutraj dokaj lahko vstal in bo dobre volje.

Vem, marsikdo bo ob tem zmajal z glavo in dejal, da se to pri njegovem otroku še ni zgodilo. Žal je to le dokaz, da je nekaj narobe s spalnimi navadami ali okoljem, v katerem vaš otrok spi. Osem do deset ur spanja ponoči bi moralo otroku v šolskem obdobju zadostovati. To pa pomeni, da mora otrok umirjen v posteljo pred deveto uro in spati v takih okoliščinah, ki ne vplivajo škodljivo nanj.

Škodljive okoliščine

Poleg že omenjenega škodljivega elektrosmoga, ki ga lahko povzročimo sami s preveč električnimi napravami, se lahko negativni vplivi skrivajo tudi v materialih, legah in oblikah stavbe, prostora in opreme spalnice.

Pa pojdimo lepo po vrsti. Če živite v stavbi, ki je zgrajena predvsem iz železobetona, najbrž tudi sami pogosto čutite utrujenost, glavobol ali se kako drugače slabo počutite, ko ste več doma. Morda mislite, da je to posledica stresa v službi ali drugih težav v vašem življenju, ampak lahko je prav nasprotno. Zaradi slabega počitka je vaše telo bolj občutljivo za obremenjenosti in imate zato tudi več težav. Tudi otrokov organizem se v takem okolju izčrpava, kar se kaže v utrujenosti, nezbranosti, nesposobnosti opravljati svoje obveznosti in po daljšem ali močnejšem pritisku tudi v pogostem obolevanju. Tudi drugi zunanji vplivi so lahko vzrok težavam: na primer bližina daljnovodov, podzemnih voda, pa tudi hrupni promet ali industrija, ki onesnažuje zrak.

Zato preverite počutje vseh članov družine, in če ugotovite težave pri več članih, je velika verjetnost, da vas »obremenjujejo« negativne energije v okolju vašega doma. Dober radiestezist bo lahko našel vzrok in vam tudi svetoval zaščito. Potrebe človekovega telesa se skozi tisočletja niso bistveno spremenile, načini življenja, prehranjevanja, bivanja in obnašanja pa so postali popolnoma drugačni. V svojem stremljenju po napredku smo seveda prepričani, da je sprememba predvsem pozitivna. Žal ni tako. Včasih so bili bivalno okolje, obleka in hrana človeka tisto, kar je človek našel v naravi tam, kjer je živel. Koliko popolnoma naravnih stvari še imate v svojem domu?

Nekje sem prebrala, da je človek v zadnjih stotih letih v svoja domovanja vnesel več kot 100.000 strupenih snovi. Ne le v obliki kemičnih sestavin, kot so čistila, zdravila in plastični pripomočki vseh vrst. Tudi z barvami, premazi in raznimi »izboljševalci« materialov in okusov smo obremenili svoj dom, svoja oblačila, celo svojo hrano. In to predvsem zato, da bi bile naše stvari bolje videti, da bi bile bolj praktične in da bi imeli z njimi manj dela. Pri tem pa smo popolnoma zanemarili njihov osnovni namen – da se naše telo dobro počuti. Industrija se trudi izumljati nove izdelke, za katere nas bodo prodajalci prepričali, da jih nujno potrebujemo, mi pa jim sledimo brez zdravega premisleka in z vsakim novim proizvodom v dom prinesemo ne le novo škodljivo snov, pogosto tudi nekaj, kar nam bo vzelo čas in energijo za uporabo in vzdrževanje.

Ležišče je pomembno

Feng šuj največ pozornosti posveča ležišču. Tu je človek najdalj časa izpostavljen različnim vplivom. Ni dovolj, da ima otrok svoje ležišče, pomembno je tudi, da so materiali čim bolj naravni in kako je to ležišče postavljeno. Da bi bil počitek dober, mora imeti vzglavje zavarovano. Zato naj bo vzglavje postelje ob steni ali ob omari. Vendar pa pazite, da ne bo v steni ob vzglavju vodovodna ali električna inštalacija.

Postelja med oknom in vrati bo izpostavljena prepihu in tam otrok ne bo mogel dobro počivati. Pomembno je tudi, da je postelja postavljena tako, da nanjo ne »streljajo« ostri robovi omar, tramov ali druge opreme. Dva otroka v eni sobi naj imata vsak svoje ležišče. Če moramo zaradi stiske s prostorom postaviti postelji v pograd, naj bosta druga nad drugo in z vzglavjem obrnjena v isto smer. Tako bo med njima manj nesoglasij. Če sta postelji pravokotno druga na drugo, bo rob gornje postelje »visel« nekje nad trebuhom spodaj ležečemu. Če bo mogoče, se bo telo ponoči umikalo temu pritisku, zato boste otroka zjutraj pogosto našli v čudnih položajih. Otrok zato ne bo dovolj spočit, čez čas pa se bodo začele kazati zdravstvene težave na predelu telesa, ki je ponoči izpostavljeno takemu pritisku. Enako težavo predstavljajo tudi mostovi ali drugi viseči predmeti nad ležiščem, posebno če so ostri. Če imate otroško sobo v mansardi, naj bo postelja vsaj 40 centimetrov odmaknjena od poševnine.

Najbolj nevarna lega postelje pa je, ko noge ležečega otroka gledajo proti vratom v sobo ali na balkon. Ta lega zelo izčrpava energije otroka in nanjo vedno znova opozarjam, saj poznam kar nekaj zelo resnih težav zaradi takega ležišča. Ne le za otroka, tudi za odrasle je ta lega nevarna. Če zares nimate druge možnosti, zaščitite vznožje ležišča z omaro ali vsaj nekoliko višjo leseno polico ali pregrado.

Prostor za učenje

Le redki šolarji so pred srednjo šolo sposobni popolnoma samostojnega učenja. Potrebujejo družbo, če že ne pomoč ali kontrolo, in zato domače naloge raje delajo v dnevni sobi ali za jedilno mizo. Videla sem kar veliko otroških sob in zelo zelo malo delovnih miz v otroški sobi je služilo učenju. Za zbrano delo je pomembno, da imamo zaščiten hrbet (telo čuti varnost) in da imamo prostor in vrata pred seboj v vidnem polju. Če otrok sedi za mizo ob zidu s hrbtom, obrnjenim v središče sobe, se bo instinktivno obračal, da bi videl, kaj se dogaja za njegovim hrbtom, s tem pa bo motena zbranost in bo za delo potreboval veliko več časa. Nestimulativno vpliva na otroka tudi to, da med učenjem gleda v steno. Podzavestno bo to začutil kot omejitev in zazdelo se mu bo, da nikamor ne more, ter bo začel dvomiti o svojih sposobnostih.

Neka mama mi je nekoč potožila, da je njena hči kar nenadoma začela tožiti, da ne zmore zdaj tega, zdaj onega. Ker je bila pred tem pridna učenka, se je mama bala, da je kaj narobe z njenim zdravjem. Med pogovorom sem ugotovila, da so se težave začele kmalu po tem, ko so ji na novo opremili sobo in jo spodbujali, da se je učila in naloge pisala za svojo pisalno mizo, kjer je pred njo stal visok bel zid. Ko so delovno mizo obrnili tako, da je med učenjem gledala proti vratom sobe, so težave izginile. Preverite sami!

Vem, da si vsi starši želimo srečnega in uspešnega otroka ter da bi za to storili marsikaj. Napisala sem vam samo nekaj opozoril iz svojih izkušenj. Morda se vam niti ne bodo zdela pomembna, pa vam kljub temu svetujem, da si pozorno ogledate otroško sobo in poskušate ugotoviti, kaj je lahko moteče za vašega otroka. Morda mu boste samo s to pozornostjo omogočili boljše razmere za počitek in učenje. Vi in otrok boste zato srečnejši in posledično tudi bolj zdravi.