Eno je toča, drug problem pa je izredno močan veter. Žal televizijski in drugi posnetki pogosto razkrivajo tudi precej banalne vzroke tako obsežnih poškodb ostrešij, še bolj pa jasno in glasno o tem spregovorijo gradbeni strokovnjaki, ki so analizirali lanske in predlanske pa tudi letošnje poškodbe streh ob hujših neurjih. Z enim stavkom. Vzroki za tako hude poškodbe streh se praviloma skrivajo v slabi izvedbi strehe, bodisi slabi povezavi ostrešja med seboj in s kritino ter še posebej slabi povezavi ostrešja z zidovi, vzrok pa je lahko tudi preslaba trdnost samih zidov.

Izkušnje z vetrovnih območij

Eno je izpostavljenost streh vetru na območjih, kjer že tako pričakujemo močne vetrove (Kras, Zgornjesavska dolina), drugo pa je vprašanje, kako se lotiti izdelave strehe glede na napovedi vremenoslovcev o vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih in tudi orkanskih ali vsaj ekstremno močnih vetrovih. Na Krasu pri tem vprašanju ni dilem: enostavno pritrdijo vse strešnike, jih dodatno obtežijo, napušči niso veliki, poleg vsega so tudi hiše, vsaj starejše, grajene v bolj zavetrnih legah in se starejši domačini nekaterim graditeljem že vnaprej smejijo. Ker vedo, da jim bo streha prej ali slej odletela. Strehe pa dobesedno letijo. Pred leti je tako na Primorskem odletela celotna streha s pločevinasto kritino, letvami in deli ostrešja, nekaj podobnega se je zgodilo lani v Tunjicah in še bi lahko naštevali.

Vplivi vetra

Naj opozorimo na nekaj podrobnosti, na katere moramo biti pri gradnji posebno pozorni. Eno so vetrno bolj obremenjena območja, drugo pa je izpostavljena lega. Nanjo deloma vpliva tudi višina objekta nad terenom, veliko pa lahko k temu prispeva oblika terena, kot je kanaliziranje vetra v dolinah ali celo ulicah. Dodatni dejavnik so tudi različne odprtine v objektu, v katerih se ustvari podtlak, s čimer dodatno deluje na sesalno silo vetra, ki se upre v kritino z zunanje strani. To so lahko prezračevalne line, vrata, svetlobni trakovi pa tudi okna na podstrešju. Lani so v neki hiši menjali okna v stranskem zatrepu in ko je privihralo neurje, je veter skozi sneta okna prišel pod strešnike in pol strehe razmetal po ulici. Če bi bila okna zaprta, verjetno ne bi bilo posledic.

Veliki nadstreški varujejo fasado pred padavinami, težava pa se pojavi, če pride pod njih močnejši veter, saj tak nadstrešek deluje kot jadro, v katerega se upre veter. Ne sicer povsod, vendar pa je tudi v tem primeru pomembno kanaliziranje vetra, tako da morajo arhitekti pri načrtovanju objektov upoštevati tudi to posebnost posamezne mikrolokacije.

Nagib strehe

Ko govorimo o vplivu vetra, delimo strehe na tri vrste, ob tem pa je treba upoštevati tudi težo kritine. Lahke kritine tehtajo okoli 7 do 8 kg na kvadratni meter, betonske in opečne kritine od 45 do 50 kg/m², bobrovci pa okoli 70 kg/m². Seveda je treba pri tem upoštevati tudi nagib strehe. Položne strehe imajo naklon do 10 stopinj, zgornja meja, do katere še deluje teža strešnika, pa je 75 stopinj. Pri naklonu od 10 do 30 stopinj delujejo na streho velike sesalne sile pri visokem vplivu lastne teže (odvisno od teže kritine), manjše sesalne sile in tudi manjši vpliv lastne teže kritine se ustvarijo pri naklonu od 30 do 55 stopinj, nad tem naklonom pa so sesalne sile, ki delujejo na streho, zelo majhne, lastna teža kritine pa tudi izgubi pomen. V bistvu to pomeni, da lahko veter dvigne ravno streho in da ravna streha ni neka absolutna zaščita pred vetrom.

Najbolj so za veter občutljivi robni in vogalni deli strehe. Širina robnih in vogalnih področij obsega 1/8 ožje strani objekta, nekako pa upoštevamo za robno ploskev meter in več širine kritine, pri večjih objektih pa širino robne ploskve omejimo na okoli 2 m.

Omenili smo že preboje, ki kot taki sodijo v robna področja. Kot preboj skozi ostrešje veljajo prekinitve strešne ploskve, ki so na najmanj na enem mestu dvignjene več kot 0,35 m nad površino strehe in so horizontalno merjene širše od 0,5 m. Pritrjevano področje za kritino v tem primeru znaša najmanj 1 do 2 m širine.

Različne kritine

Eno je torej vprašanje izvedbe strehe pri manjšem naklonu in drugo pri večjem. In potem so tu še različne kritine. Pri kovinskih je izredno pomembno pravilno in dovolj gosto pritrjevanje kritine, pa tudi vzdrževanje, da o pritrjevanju slemenjakov niti ne govorimo. Vzdrževanje obsega tudi kontrolo vijakov in njihove privitosti, saj se lahko zgodi, da v osušenem lesu nekoliko popustijo. Bistvo vsega je, da morajo vijaki vzdržati silo srka. So pa te vrednosti sila različne. Nimam sicer podatka, kakšno silo srka zdržijo posamezne kovinske kritine, imam pa podatek o tem, kako se odzove opečnata streha na različne srke glede na pritrjenost strešnikov s sponkami. Strešnik mora zdržati silo srka najmanj 0,60 kN/m pravokotno na lego strešnika. To dosežemo tako, da je vsak strešnik na robu ostrešja pritrjen z lesnim vijakom premera minimalno 4,5 mm in globino vijačenja minimalno 24 mm (les iglavcev). Pri kovinskih kritinah se lahko pojavi težava. Če kritino pritrjujemo v sveže letve, lahko pride do manjše odpornosti proti vetru in tudi zato krovci uporabljajo močnejše in daljše vijake.

Obodni zidovi

Ampak to je le ena zgodba. Niso pomembne samo letve, pri vsaki kritini so nujni dobra in kvalitetna sestava ostrešja, njegova vezava pa tudi vpenjanje v vence in obodne zidove hiše. Vse mora biti optimalno izvedeno in ne smemo podcenjevati tega, da zaradi lahke kritine streha ne bo obremenjena z meteorološkimi pojavi, ampak bo morda še bolj. Predvsem v kombinaciji večjih nadstreškov in različnih odprtin. Srki imajo nepredstavljivo silo. Potem se temu pridržijo še slabo nosilni zidovi in posledice so samoumevne. Strehe letijo po zraku ... In bodite ob vseh neurjih pozorni na nekaj podrobnosti. Pri strehah, ki jih je razkril veter, boste v večini primerov videli ne dovolj trdne obodne zidove, drugi vzrok pa se skriva v nepravilno in nezadostno pritrjenem oziroma sidranem ostrešju v zidove. In brez sidranja ali ob slabih obodnih zidovih veter streho odnese. Pri betonskih ali opečnih kritinah se to ne zgodi, kajti streha ne deluje kot jadro, ampak veter dvigne posamezne strešnike in jih odnese.

Kaj se dogaja pri težjih opečnih ali betonskih kritinah? Tu gre nemalokrat za precenjevanje teže celotne kritine kot tudi posameznih strešnikov, ki še zdaleč niso tako težki, da jih veter ne bi mogel dvigniti. Betonski strešnik je težak okoli 4,5 kg, opečni še manj, teža na kvadratni meter pa je vsega okoli 45 do 55 kg na kvadratni meter. In kaj potem storiti? Odgovor je enostaven. Strešnike je treba pritrditi, da jih veter ne odnese.

Pritrjevanje slemenjakov pri opečnih in betonskih kritinah je danes skoraj že samoumevno, čeprav se še vedno najdejo krovci, ki so prepričani, da je za trdnost namestitve dovolj lastna teža slemenjaka, kar pa ne drži. Vijačenje takih strešnikov v ostrešje je manj primerno, predvsem ker jih je treba vrtati in lahko pride do poškodb strešnika, posebej pa odsvetujemo pribijanje. Les ostrešja se sčasoma osuši in se vse skupaj zrahlja in strešniki v vetru dobesedno šklepetajo, sčasoma pa se žebelj lahko izpuli.

Sponke

Zaščito pred vetrom nam je razložil projektni tehnični vodja prodaje v podjetju Tondach Slovenija Boštjan Kalamar. Površino strehe delimo na ravno površino, kap, ravni zaključek, sleme in greben. Zaključek in kap ter sleme in greben se obravnavajo na enak način, enako moramo obravnavati tudi površine okoli prebojev v strehi. Na robovih strešne kritine je pri suhi montaži, ki se izvaja na 99 odstotkih streh, treba pritrditi strešnike v širini dveh do treh strešnikov. Na strešinah z naklonom od 49 do 60 stopinj priporočajo pritrditev z diagonalnim zamikom vsakega tretjega strešnika po vsej strehi, nad 60 stopinj pa vsakega (na območjih s pričakovanim vetrom to priporočilo velja tudi na manj strmih strehah). Strešniki se pritrjujejo s posebnimi kovinskimi sponkami.

Kako na gosto morajo biti pritrjeni strešniki, je odvisno od pričakovane sile vetra, ki bi se lahko pojavil na posameznem območju. Samo kot primer povejmo, da dosežemo pri dvojnem opečnem zarezniku brez pritrjevanja odpornost na 510 N sile vetra. Če pritrdimo vsakega tretjega, se odpornost poveča za 50 odstotkov, na 792 N. Pritrjevanje vsakega drugega strešnika pomeni odpornost na 1569 N sile vetra, če pa bi pritrdili vsak strešnik, bi to pomenilo odpornost kar proti 4912 N sile vetra. In tudi to pove veliko.

Zaključek

Ampak potegnimo še preprost zaključek. V osnovi poskrbite za kvalitetne obodne zidove in pravilne ter dovolj trdne povezave ostrešja z njimi. Ne glede na kritino mora biti ostrešje trdno vezano med seboj, enako velja tudi za letve. Izogibajte se velikim nadstreškom in poskrbite za njihovo kvalitetno zapiranje. Glede na pričakovani veter in izpostavljenost objektov poskrbite tudi za pritrjevanje kritine. Kovinske kritine v vseh primerih po navodilih proizvajalca. Pri prekrivanju strehe s strešniki pa je obvezno pritrjevanje slemenjakov s posebnimi sponkami, strešnikov na robovih strehe ter ob prebojih. Sponke niso morda samo zaradi večjih nagibov, ampak predvsem za zaščito pred vetrom. Marsikateri krovec vam bo rekel, da so nesmiselne, vendar ni tako. Poleg tega poskrbite tudi za dobro zaščito strehe na robovih streh, da ne bi veter zašel pod kritino. Ali z vogalniki ali pločevinastimi obrobami, nekdaj pa so uporabljali kar lesene. A o tem več kdaj drugič ...