Povprečna obremenitev

Podlaga je pomembna in je enaka ne glede na končni vrhnji sloj (kocke, tlakovci, asfalt). Za normalno uporabo (obremenitve z osebnimi vozili) jo uredite po naslednjem postopku. Celotno površino je treba odkopati najmanj 60 centimetrov globoko in potem tla utrditi najprej z grobim nasutjem (postopno utrjevanje plasti za plastjo) ter poravnavo s finejšim peskom. Utrditev pomeni valjanje ali pri manjših površinah utrditev z delovnim strojem žabo. Padci naj bodo od 1,5 do dvoodstotni, v spodnjem delu padca (ta je lahko tudi v sredini, če smo naredili dvorišče s odtekanjem vode v centralni jašek v sredini) namestimo odtočne jaške, po potrebi pa tudi odtočne kanale, ki jih prekrijemo z rešetkami. Zaključek utrjenih površin najlepše uredimo z robniki. Najpogosteje se uporabljajo robniki širine pet centimetrov in višine 14–20 centimetrov. Višina robnika naj bo poravnana s končno plastjo tlaka, tako da dosežemo enakomeren prehod, ne pa da imamo dvignjen robnik, ki je lahko nevaren, saj se lahko ob njega spotaknemo in morebiti celo pademo. V tako pripravljeno podlago položimo tlakovce ali granitne kocke.

Betonska podlaga

Če se odločite za rezan ali klan kamen, je obvezna betonska podlaga, priporočajo pa jo tudi za pralne betonske plošče. V tem primeru ni potrebno tako globoko odkopavanje podlage, temveč zadostuje grobo nasutje v debelini 10–20 centimetrov (odvisno od namena uporabe). Potem se izdela klasična armirana betonska plošča. Na vse to se vtisne rezan ali klan kamen, in sicer na podlago iz mivke in betona. Delo je zamudno, rezultati pa so lepi. Dan pozneje sledi fugiranje, ki je razmeroma preprosto. Mivko in cement (1:1) zmešamo z večjo količino vode in natočimo v vrtno zalivalko ter potem počasi vlivamo med fuge. Tako tekoča masa se lepo razporedi in dobro utrdi plošče. Uporabni so tudi posebni fugirni stroji, lahko tudi večje fugirne pištole, ki pa so za fugiranje med ploščami še vedno dokaj majhne in jih je zato treba stalno polniti.