Ultrapas – klasika slovenskih kuhinj
Iverica, oblepljena z ultrapasom, in masiven les sta med najcenejšimi in najpogostejšimi rešitvami. Ultrapas je tanek sloj umetne mase, ki ga v preši pritrdijo na iverno ploščo. Pomembno je, da so vsi deli med seboj dobro zlepljeni, saj se za slabo pritrjenimi deli nabira umazanija. Ultrapas je odporen proti udarcem in toploti, prav tako ga lahko enostavno čistimo z vodo in večino drugih kemičnih sredstev, morebitne težave lahko predstavlja le stik s steno, saj običajno tam stik nadomešča kakšno drugo polnilo (plastična ali lesena zaključna letev). Pulti iz ultrapasa ponujajo največjo izbiro barv in vzorcev, od lesa do kamna in različnih poslikav. Običajna debelina takega pulta je okoli 4 cm, cena pa se giblje okoli 25 evrov za tekoči meter.
Če bi v kuhinji na vsak način želeli lesene površine z manjšimi posledicami za okolje, se raje odločite za masiven les. Zavedati pa se morate, da zahteva tak material v prostoru, kjer sta doma voda in ogenj, nekaj več pozornosti. Masiven pult iz lepljenega lesa moramo ob redni uporabi večkrat na leto obrusiti in naoljiti ali prevoskati. Seveda to olje ali vosek zaužijemo s hrano, ki jo na takem pultu pripravljamo, zato za ta namen uporabljamo specialne premaze ali laneno olje.
Ob pomivalnem koritu se zaradi nenehne mokrote lahko pojavi plesen, prav tako je v bližini kuhalne plošče nevarnost poškodb zaradi vročine (olje, ki uide, odstavljena vroča ponev ...). Če ga zmočimo, ga je treba čim prej obrisati s suho krpo, sicer lahko nabrekne ali razpoka. Debeline za leseni pult so različne, cene pa se gibljejo od 40 evrov za tekoči meter. Dobra stran takega pulta je, da ga lahko dobimo pri skoraj vsakem mizarju, poleg tega iz pretežno naravnih in recikliranih materialov, ki ne škodujejo okolju.
Naravni in umetni kamen
Za kuhinjo je med kamni najprimernejši granit, vulkanska kamnina, ki ponuja precej različnih odtenkov. Na takšnem pultu lahko počnemo praktično vse: odlagamo vročo posodo, ga močimo z vodo, stolčemo zrezek ... in ga enostavno očistimo, saj mu z brušenjem zagotovijo popolno gladkost površine. Je pa granit nekoliko pretrd za kozarce in če režemo kar na pultu brez deske, lahko skrhamo nož.
Granitni pult je običajno debel okoli 2 do 3 centimetre, če je podložen z iverno ploščo, še malo več. Njegova trdota preprečuje večino poškodb, življenjska doba pa je precej daljša od lesenih pultov. Kamnit pult na pogled deluje hladno in ima vidne spoje med ploščami. Kljub temu lahko tudi v kuhinji deluje zelo estetsko. Cene se gibljejo od 90 evrov na tekoči meter za siv granit, 160 evrov za rjavega in navzgor za zelene ali modre odtenke, ki so redkejši.
Pri umetnem kamnu lahko izbiramo med najrazličnejšimi odtenki. Gre za drobljeni granit, pomešan z vezivnimi sredstvi (smola), poljubno barvo, lahko tudi s steklom. Njegova cena zelo niha glede na kvaliteto (od 40 do 250 evrov), vendar je pri cenejših različicah bolj porozen in se lahko navzame vonja iz ostankov hrane. Lahko je tudi enobarven, za debelino pa zadostuje že 1,5 centimetra. Njegova slabost je le cena.
Kerrock – uporaben za pult in korito
Kerrock je sodoben kompozitni material iz anorganskega polnila in visokokakovostnega akrilnega polimernega veziva, ki ga dobimo v poljubni barvi. Večkrat ga srečamo v kopalnicah, saj je odporen proti vlagi in neporozen. Ko se denimo posuši kapljica vode, na kerrocku za njo ostane le prah. Za odrgnine in praske je enako občutljiv kot ultrapas, vendar ga lahko preprosto obnovimo s finim brusnim papirjem in polirno pasto. Njegova debelina je zgolj 1,2 cm, a je vseeno eden najbolj trpežnih materialov. Njegova največja prednost je, da je brez spojev in da ne potrebuje zaključnih letev, prav tako je z njim mogoče ustvariti zaobljene kote in robove.
Proizvajalci vam lahko iz kerrocka izdelajo tudi pomivalno korito z odcejalnikom, ki bo enostavno za vzdrževanje. Za tekoči meter kerrocka boste odšteli okoli 300 evrov.
