V prvih dneh septembra so na Eko skladu izvedli že 65. odpiranje vlog za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud. V dobrem letu dni so po besedah Franca Beravsa, direktorja Eko sklada, največ vlog poslali lastniki stanovanjskih stavb, in sicer za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov (62 odstotkov vseh oziroma 4382 vlog), za celovito obnovo stanovanjskih stavb so prejeli 417 vlog, za gradnjo stanovanjskih hiš v nizkoenergijski in pasivni izvedbi pa so prejeli 189 vlog. Od začetka junija letos pa so nepovratne finančne spodbude, za katere je država doslej zagotovila 11,5 milijona evrov, razširili še na tri nove spodbude, in sicer za vgradnjo kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso (prejeli so že 557 vlog), za izvedbo toplotne izolacije fasade (240 vlog) in za zamenjavo zunanjih oken in vrat (1249 vlog). To torej pomeni, da lahko za zadnje tri nepovratne finančne spodbude na Eko skladu zaprosijo vsi tisti, ki so od prvega junija lani do prvega junija letos izvedli enega ali več izmed zadnjih treh ukrepov, če imajo za to ustrezno dokumentacijo. Ti prosilci lahko pošljejo svoje vloge na sklad še do 30. oktobra, po tem datumu ne bodo več sprejemali vlog za nazaj. Še vedno pa sprejemajo vloge za vseh šest vrst finančnih spodbud, in sicer za vse ukrepe, ki jih lastniki stanovanjskih hiš še niso izvedli, saj so po besedah Franca Beravsa do zdaj izdali skupaj 4126 sklepov o dodelitvi pravice do nepovratnih sredstev v skupni vrednosti 6,6 milijona evrov, medtem ko so občanom izplačali dobre štiri milijone evrov nepovratnih sredstev za naložbe, ki so jih lastniki stavb že izvedli in skladu predložili ustrezne dokumente.
Denarja bo dovolj samo do novega leta?
Če bodo na Eko skladu izdali vse sklepe o dodelitvi pravice do nepovratnih finančnih spodbud prosilcem, ki so vloge že oddali oziroma jih morajo še dopolniti, in ob predpostavki, da na skladu vsak teden v povprečju prejmejo nekaj več kot 200 vlog, sogovornik pričakuje, da bodo zagotovljene nepovratne spodbude (11,5 milijona evrov) lahko dodeljevali nekako do konca letošnjega leta. Za naprej vlada še ni zagotovila sistemskega vira financiranja, kot je zapisano v Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost. Vendar Franc Beravs pričakuje, da bo vlada kljub krizi ta denar zagotovila in s tem omogočila kontinuiteto pri dodeljevanju omenjenih spodbud. Po njihovih ugotovitvah so namreč te nepovratne spodbude pri občanih sprožile veliko zanimanja za energetsko sanacijo obstoječih oziroma gradnjo novih hiš, zato bi prekinitev ustaljenega in dobro sprejetega sistema povzročila precej preglavic in negodovanja med potencialnimi prosilci.
Po njihovih izračunih so na skladu doslej izplačali nepovratne spodbude za nekaj več kot 21.000 kvadratnih metrov sončnih kolektorjev. Povprečna površina vgrajenih kolektorjev znaša osem kvadratnih metrov in se povečuje, saj na skladu ugotavljajo, da je vse več takih, ki poleg sanitarne vode dogrevajo tudi vodo v zalogovnikih ob pečeh za centralno ogrevanje in s tem vse bolj nadomeščajo kurilno olje in druge vrste goriv. Vsak kvadratni meter sončnih kolektorjev pa zmanjša porabo energije za okoli 500 kWh na leto. To torej pomeni, da z vgrajenimi sončnimi kolektorji lastniki vsako leto porabijo za okoli 10 milijonov kilovatnih ur elektrike manj. Prav tako so zelo ugodni učinki tudi pri nizkoenergijskih hišah, ki na leto v povprečju porabijo od 15 do 30 kWh energije na kvadratni meter v primerjavi s povprečno obstoječo hišo, ki porabi več kot 150 kWh energije na kvadratni meter na leto. Podobni pozitivni učinki so tudi pri celovitih sanacijah in drugih ukrepih. Dosedanji učinki so po ugotovitvah več kot spodbudni, saj so po besedah Franca Beravsa na Eko skladu prejeli precej več vlog tako za vgradnjo solarnih sistemov kot tudi za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš, kot so pričakovali. Vendar celovitega izračuna o prihrankih za zdaj še ne morejo izdelati, saj na ministrstvu za okolje in prostor še niso pripravili metodologije, s katero bodo izračunavali prihranke in ugodne učinke v prizadevanjih za zmanjšanje onesnaževanja okolja. Beravs pričakuje, da bo omenjeni dokument kmalu pripravljen, saj bodo morali o rezultatih dodeljevanja omenjenih finančnih spodbud že prihodnje leto poročati v Bruselj. In samo upamo lahko, da ne bo naše države tudi na tem področju doletela podobna »kazen« kot zaradi neizvajanja kjotskega protokola, zaradi česar bo morala Slovenija plačati okoli 80 milijonov evrov kazni.
Nepovratne spodbude ali ugodno eko posojilo?
Poleg nepovratnih finančnih spodbud na Eko skladu odobravajo tudi ugodna posojila za kreditiranje okoljskih naložb občanom. Za te namene so imeli na voljo 12 milijonov evrov, zdaj jih imajo še dobrih šest. Občani lahko najamejo do 40.000 evrov ugodnega posojila za nakup ogrevalnega sistema, rabo obnovljivih virov energije, toplotno izolacijo stavb, gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih stavb, nakup energetsko učinkovitih naprav, nakup okoljsko prijaznih vozil, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, za zamenjavo azbestne kritine in podobno. V zadnjem času pa je vse več lastnikov hiš, ki najemajo posojila za nakup sončnih celic za proizvodnjo električne energije.
Ob tem nas je seveda zanimalo, ali je za občana bolj ugodno, da pri Eko skladu zaprosi za nepovratno finančno spodbudo ali da najame ugodno posojilo. Franc Beravs pravi, da bistvene razlike ni, oboje se šteje kot državna pomoč in isti prosilec ne more hkrati pridobiti subvencije in najeti posojila za isti ukrep. Lahko se odloči za eno ali drugo. Na splošno pa velja, da tisti, ki imajo na voljo lasten denar, raje zaprosijo za nepovratne spodbude, medtem ko tisti lastniki, ki nimajo lastnih sredstev, ponavadi vzamejo posojilo. V zadnjem času opažajo, da je med potencialnimi najemniki vedno več zanimanja za najem posojila za postavitev lastne sončne elektrarne. Za tiste, ki si želijo zagotoviti dolgoročno stabilno financiranje, je po besedah našega sogovornik zdaj pravi čas tudi za naložbo v sončno elektrarno, saj država imetniku take elektrarne jamči, da mu bo petnajst let odkupovala elektriko po bistveno višjih cenah, kot veljajo za nakup elektrike. Po izračunih strokovnjakov je vračilna doba take naložbe od devet do 12 let, po tem času pa država imetniku še vedno zagotavlja vnaprej določene odkupne cene do 15. leta, medtem ko po izteku tega obdobja celotni prihodek od prodaje elektrike ostaja lastniku. Ob tem je sogovornik poudaril, da se ugodno okoljsko posojilo v EU šteje kot državna pomoč, zato država pri sklepanju pogodb to pomoč »odšteje« od zagotovljene odkupne cene, saj občan ne more za isti namen dobiti ugodnega posojila in še bistveno višje cene za proizvedeno zeleno elektriko. A kljub temu postajajo naložbe v sončne elektrarne vedno bolj zanimive, saj je njihova življenjska doba okoli 30 let.
Predvsem to velja za podjetja, ki imajo na voljo dovolj lastnih sredstev ali pa za vgradnjo sončne elektrarne vzamejo ugodno okoljsko posojilo pri Eko skladu. S tako naložbo imajo namreč dolgoročno zagotovljene stabilne donose. Za tovrstne in podobne okoljske naložbe imajo za podjetja in samostojne podjetnike na voljo 25 milijonov evrov. Za ta posojila je med podjetniki veliko zanimanja, saj je po sogovornikovih besedah razpisno dokumentacijo prevzelo že 80 potencialnih kreditojemalcev s skupnim predvidenim zneskom kreditov za več kot 59 milijonov evrov, medtem ko so že prejeli 27 vlog s skupnim zaprošenim zneskom za več kot 20 milijonov evrov.
Skratka, tako občani kot podjetja imajo zdaj kar nekaj možnosti, da s pomočjo nepovratnih finančnih spodbud ali z najemom ugodnega posojila pri Eko skladu poskrbijo za energetsko sanacijo ali gradnjo energijsko učinkovitih stanovanjskih ali poslovnih stavb in si s tem dolgoročno zmanjšajo izdatke za energijo ter prispevajo svoj delež k manjšemu obremenjevanju okolja. Predvsem pa je spodbudna ugotovitev našega sogovornika, ki ugotavlja, da je tudi v naši državi vse več ponudnikov storitev, kot tudi izvajalcev in projektantov, ki so usposobljeni za izvedbo posameznih projektov ali za izvedbo »na ključ«. Zelo hitro so se temu prilagodili tudi ponudniki montažnih hiš, saj tako rekoč vsi izpolnjujejo kriterije za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš, kot jih zahteva Eko sklad za dodelitev nepovratnih spodbud. Zdaj je na vrsti država, da končno zagotovi sistemski vir za spodbujanje tovrstnih projektov. V času finančne in vsesplošne krize je prav področje obnovljivih virov energije in varčevanja z energijo tisto, kjer ne poznajo krize, prej nasprotno, zato bi si zaslužilo veliko več pozornosti in tudi konkretnih podpor.
