To pomeni, da lahko zainteresirani kupec kupi grad in zemljišče okrog njega za povprečno 1,5 milijona evrov. Toliko denimo stane grad Gradac v Metliki, okoli katerega se razprostira skoraj 33.000 kvadratnih metrov zemlje.

Najdražji grad na seznamu je Borl v Halozah, ki ga lahko novodobni graščaki kupijo za 2,3 milijona evrov, poleg kulturnega spomenika pa ob tem pridobijo še 60.000 kvadratnih metrov zemljišča. Cenejši je denimo grad Viltuš v Selnici ob Dravi, ki je ocenjen na 1,1 milijona evrov, sama stavba meri več kot 3400 kvadratnih metrov, okrog nje pa se razprostira skoraj 33.000 kvadratnih metrov gozda in travnikov.

Stroški med 10.000 in 23.000 evrov na mesec

slo_gradovi.jpg

Cene so postavljene na podlagi cenitev, veljajo pa pol leta in jih bodo po potrebi pred prodajo obnovili, je povedala Damjana Pečnik, direktorica Direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo, kjer trenutno upravljajo gradove. A pravo mero za ceno gradu je težko postaviti, pravi cenilec nepremičnin in direktor nepremičninske agencije Jožef Murko. Ob dejanski ceni je zelo pomemben strošek obnove. Zaradi tega se zelo hitro zabriše tudi mejo rentabilnosti, razmišlja Murko.

Na ministrstvu namreč od potencialnih kupcev pričakujejo finančni vložek v prenovo kulturnega spomenika in primerno vsebino, oboje seveda skladno z zahtevami spomeniškovarstvene stroke, predvsem pa mora biti potencialni kupec grad sposoben vzdrževati. Za ilustracijo, redni mesečni stroški se gibljejo od 10.000 do 23.000 evrov. "Dejavnosti, ki se trenutno (ne) odvijajo na gradovih, ne zadostujejo niti za pokritje osnovnih stroškov vzdrževanja," je povedala Pečnikova.

V tujini jih kupujejo fundacije, ne zasebniki

grad.jpg

Grad Viltuš v Selnici ob Dravi je ocenjen na 1,1 milijona evrov.

Murko dodaja, da ob takih nakupih ekonomski interes običajno odpove. "V tujini gradove kupujejo večinoma fundacije, ne pa zasebniki. Vrednost je namreč rezultat poslovnega interesa, in če tega ni, potem vrednosti na trgu ni. Na zahodu gradove marsikdaj prodajo za 1 evro ali 1 dolar samo zato, da omogočijo nadaljnji razvoj," pravi Murko.

Pečnikova zatrjuje, da so opravili številne razgovore z občinami, lokalnimi skupnostmi in potencialnimi interesenti za najem ali nakup. Zanimivo pa je, da občine in lokalne skupnosti, celo stanovalci v gradovih, o tem ničesar ne vedo ali pa so o prodaji izvedeli iz medijev. Država naj bi bila dober in odgovoren lastnik, vendar je njena odločitev o prodaji gradov očitno odgovor na poročilo računskega sodišča, ki kulturnemu ministrstvu očita slabo gospodarjenje z nepremičninami. Kot kaže, le-to edino možnost vidi v prodaji in ne v vzdrževanju gradov.

Več si preberite tukaj.