»Zame je to velika čast, saj je ime Jima Stirlinga povezano z veličastnimi arhitekturami,« je ob prejemu nagrade povedala Hadidova, ki se je ob tej priložnosti zahvalila tudi svojima sodelavcema in partnerjema Patriku Schumacherju in Gianluci Racanu. »Žal mi je, da se svečanega dogodka ni udeležil tudi naročnik zmagovalnega projekta, saj je izgubil potni list. Projekt nosi v sebi nekaj italijanskega.«
Hadidova je v močni konkurenci premagala pet drugih nominiranih projektov, med njimi tudi dva muzejska – berlinski Neues Museum Davida Chipperfielda in oxfordski muzej Ashmolean, ki je bil obnovljen po načrtih arhitektov Rick Mathers. V Iraku rojena arhitektka je nagrado tokrat osvojila prvič, čeprav je bila pred tem že nominirana že trikrat.
Kompleksnost, umirjenost in provokativnost
Žirija, ki je odločala o letošnji nagradi, meni, da je Maxxi mogoče opisati kot domovanje umetnosti, ki je provokativno na kar nekaj ravneh, obenem pa izza te kompleksnosti izraža umirjenost oblike in organizacije. Muzej je, ne glede na preplet posameznih struktur, racionalno razdeljen na pet osrednjih delov, osvetljenih predvsem z dnevno svetlobo, ki pronica skozi stekleno streho. Žirija je delo Zahe Hadid označila kot zrelo arhitekturo, kar je sad večletnega eksperimentiranja in navsezadnje le delček tistega, kar bi lahko bilo zgrajeno.
Spodbujanje razvoja britanske arhitekture
Stirlingovo nagrado so letos podelili že petnajstič. Zanjo se lahko potegujejo projekti, dizajnirani v Veliki Britaniji, a ne nujno zgrajeni tam. Žirija, ki je vključevala zgodovinarko in pisateljico Liso Jardine in Marka Lawsona, je obiskala vse nominirane projekte in se na koncu odločila za tistega, ki po njihovem mnenju največ prispeva k razvoju britanske arhitekture.
Stirlingova nagrada nosi ime po britanskem arhitektu siru Jamesu Frazerju Stirlingu (rojen je bil leta 1926), ki velja za enega najpomembnejših in najvplivnejših arhitektov druge polovice 20. stoletja.