Nekaj malega o zgodovini predpisov o toplotni zaščiti

Leta 1875 je bil sprejet prvi znani predpis – Stavbni red za Vojvodino Kranjsko, ki je omejeval debelino zunanjih sten. Najmanjša debelina opečnih zunanjih sten naj bi bila 38 centimetrov. Do leta 1958, ko je bilo izdano Strokovno priporočilo za uporabo opeke pri zidanju zidov, sten in stropov stanovanjskih stavb (IS-SRS), se pri predpisih ni spremenilo nič. No, tudi leta 1958 se ni spremenilo nič, saj tudi priporočilo navaja najmanjšo debelino opečnih zidov vsaj 38 centimetrov. Leta 1966 je bil podan Predlog predpisa o toplotni zaščiti v gradbeništvu (ZRMK), ki prvi omenja toplotno prehodnost konstrukcije (takrat označeno s »k«, danes z »U«; enota W/m2K), ki je bil osnova za Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za gradnjo stanovanj (Ur. l. SFRJ 45/67; leta 1967) ter za Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za toplotno zaščito stavb (Ur. l. SFRJ 35/70; leta 1970).

Kasneje sta bila objavljena še dva pravilnika, ki sta zmanjševala rabo energije v stavbah. Leta 1980 so bili objavljeni Tehnični pogoji za projektiranje in graditev stavb (JUS U.J5.600 – 1980). Posodobitev je sledila leta 1987 (JUS U.J5.600 – 1987). Vsi za Slovenijo predvidevajo tri klimatske cone (Razpredelnica 1). Leta 2002 je bil objavljen Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (TZ URE; UL RS 42/2002), ki je Slovenijo razdelil na katastrske občine. Poleg pravilnika TZ URE trenutno veljata še dva pravilnika – Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2008 (PURES 2008; UL RS 93/2008 in Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010 (PURES 2010; UL RS 52/2010).

Zakaj toplotno izolirati zunanje stene in zamenjati okna?

Praktično vse stanovanjske stavbe, grajene pred letom 1967, so brez vsake toplotne izolacije. Večina zunanjih sten je bila izdelana iz opeke, najti pa je mogoče tudi stanovanjske hiše iz armiranega betona brez toplotne izolacije. Standardna okna iz tistih časov so ali škatlasta ali lesena vezana okna. Ker so te stavbe sedaj stare že več kot 40 let, se lastnikom pogosto pojavlja vprašanje, ali je sploh še smiselno tako hišo toplotno izolirati ali zamenjati okna. Predvsem se znajdejo v precepu, ko dobijo informacijo o višini investicije, informacije o energijskih prihrankih pa nimajo.

Energijski prihranki pri toplotni izolaciji zunanjih sten in zamenjavi oken

Že na podlagi izkušenj bi lahko sklepali, da so energijski prihranki pri toplotni izolaciji zunanjih sten v starejših stavbah dovolj veliki in da že v nekaj letih pokrijejo vložen denar. Vsakdo se lahko posvetuje s strokovnjakom, ki bo analiziral energijske prihranke in ocenil predvideno investicijo ter določil vračilno dobo investicije za njegovo hišo. Danes se omejimo na en sam primer. Vzemimo klasično enodružinsko hišo z začetka šestdesetih let. Takratne enodružinske hiše so bile redko manjše od 200 kvadratnih metrov, zidane so bile iz opeke debeline 30 centimetrov in so imele vgrajena lesena vezana okna. Ploščina fasade pri taki hiši znaša okroglih 200 kvadratnih metrov, vseh oken pa je približno 30 kvadratnih metrov.

Vhodni podatki za izračun toplotnih izgub so:

− Toplotna prehodnost zunanje stene, obstoječe stanje (30 cm opeke MB): Uobstoječe = 1,37 W/m2K
− Obstoječa lesena vezana okna: Ustara okna = 3,0 W/m2K
Vhodni podatki za izračun energijskih prihrankov so:
− Toplotna prehodnost zunanje stene z dodano toplotno izolacijo (12 cm): U12cmTI = 0,26 W/m2K
− Toplotna prehodnost zunanje stene z dodano toplotno izolacijo (16 cm): U16cmTI = 0,21 W/m2K
− Nova okna s sodobno zasteklitvijo: Unova okna = 1,1 W/m2K

Izračun pokaže, da je mogoče z dodatno toplotno izolacijo zunanjih sten v debelini 12 centimetrov zmanjšati toplotne izgube za 18.700 kWh, z debelino izolacije 16 centimetrov pa celo za 19.500 kWh. V praksi to predstavlja približno 2000 litrov kurilnega olja! Pri oknih, ki imajo manjšo ploščino, so prihranki manjši, a vseeno predstavljajo 4800 kWh (480 litrov kurilnega olja). Z novimi okni pa se zmanjšajo tudi prezračevalne izgube. Seveda so vsi prihranki izračunani pri pogoju, da je celotna hiša skozi celotno ogrevalno sezono ogrevana na 20 stopinj Celzija. Če bi bila temperatura ogrevanih prostorov nižja, bi bili tudi prihranki manjši.

Višina investicije za toplotno izolacijo zunanjih sten in zamenjavo oken

Cena izvedbe toplotne izolacije zunanje stene je močno odvisna od izbranih materialov. Najcenejša kontaktna fasada je fasada iz ekspandiranega polistirena (EPS) z akrilnim zaključnim slojem. Nekaj dražja pa je fasada iz kamene volne in paroprepustnim vodoodbojnim zaključnim slojem. Za dejansko oceno cene fasade je treba pridobiti vsaj tri ponudbe izvajalcev, ki bodo v ceni upoštevali vse postavke od odra do zaključnega sloja. V splošnem pa se cene fasad iz EPS gibljejo okoli 40 EUR/m2 za debelino 12 centimetrov. Vsak dodatni centimeter prinese še dodatni evro (16 cm, 44 EUR/m2). Cene fasad iz kamene volne pa so približno 10 EUR/m2 višje (50 EUR/m2 za 12 cm in 54 EUR/m2 za 16 cm).

Na ceno oken ne vpliva toliko material okvirja kot izbira zasteklitve. Danes je standardna zasteklitev dvoslojno steklo z nizkoemisijskim nanosom in polnjenjem iz žlahtnega plina. Tako steklo dosega toplotno prehodnost 1,1 W/m2K. K stroškom zamenjave oken je običajno treba prišteti še nove okenske police in senčilo. Cene oken se gibljejo od 100 do 150 EUR/m2, odvisno od proizvajalca… Če prištejemo še delo, lahko za oceno višine investicije vzamemo ceno vgrajenih oken 150 EUR/m2.

Vračilna doba investicije v toplotno izolacijo zunanjih sten in zamenjavo oken

Pri izračunu vračilne dobe je treba upoštevati vrsto energenta, ceno energenta in kurilno vrednost energenta. Če velja, da iz enega litra ekstra lahkega kurilnega olja dobimo 10 kWh toplotne energije, nas bo ena kilovatna ura toplotne energije pri sedanji ceni kurilnega olja, ki znaša 0,742 evra, stala 0,0742 evra. Na podlagi cene enote toplotne energije pa lahko določimo letne prihranke v evrih in vračilno dobo investicije (Razpredelnica 4).

Izračun enostavne vračilne dobe investicije, kjer upoštevamo le trenutno ceno energije, čeprav se bo cena energije v prihodnjih letih večala, pokaže, da se investicija v toplotno izolacijo zunanjih sten povrne v šestih letih (EPS) ali v osmih letih (KV). Pri cenejših energentih od kurilnega olja (daljinsko ogrevanje, zemeljski plin) bo vračilna doba investicije nekoliko daljša, pri dražjih energentih (utekočinjeni naftni plin) pa se bo vračilna doba še skrajšala.

Subvencije za izvedbo toplotne izolacije fasade in zamenjavo oken

Trenutno ima Eko sklad, javni sklad, odprta dva razpisa za subvencije. Razpis 4SUB-OB10 se nanaša na manjše stanovanjske stavbe, razpis 5SUB-OB10 pa se nanaša na večstanovanjske stavbe. V razpisu 4SUB-OB10 je v točki E obravnavana zamenjava stavbnega pohištva, v točki F pa toplotna izolacija fasade. Če se že odločate za katerega od ukrepov energijske obnove stavbe, je smiselno tudi zaprositi za subvencijo.

Zaključek

V primeru, da je stavba v dobrem stanju, čeprav brez toplotne izolacije, je smiselno razmišljati o toplotni izolaciji zunanjih sten (fasada) in zamenjavi oken (stavbno pohištvo). Investicija, čeprav se zdi sprva visoka, se v našem primeru povrne v manj kot v osmih letih za fasado in v dvanajstih letih in pol za okna. Seveda pa se hiše razlikujejo, zato se tudi višine investicij, energijski prihranki in vračilne dobe razlikujejo. Za natančnejše izračune je treba poklicati strokovnjaka.

Tadej Gruden, univ. dipl. inž. grad.
grafit.g@siol.net