In tukaj so eden najboljših odgovorov epoksidni tlaki in epoksidni premazi, ki preprečujejo vdor vlage in agresivnih medijev v beton. Ti tlaki ali premazi (odvisno od potrebe) se uporabljajo v različnih delavnicah, strojnicah, kurilnicah, garažah, v predelovalni in drugi industriji, pekarnah, mlekarnah, laboratorijih, glede na to, da jih je mogoče obarvati, pa tudi v različnih lokalih in stanovanjskih prostorih s posebnimi nameni, kot na primer ateljejih, kopalnicah in celo dnevnih sobah.

Razlog za vse večjo priljubljenost epoksidnih premazov in tlakov je njihova neobčutljivost. Ne poškodujejo jih gorivo niti različna kemična sredstva, so zelo enostavni za čiščenje, toplejši od keramike, poleg vsega pa tudi mehansko zelo odporni, se dobro oprimejo podlage in celo deloma (tlaki) ponujajo možnost izravnave. In poleg vsega so ti tlaki tudi lepi, saj jih je mogoče obarvati z različnimi barvami po lestvici RAL.

V industrijski proizvodnji morajo betonski tlaki zadostiti številnim pogojem, od vrste proizvodnje pa je odvisno, katerim. Na primer, biti morajo visoko nosilni, žilavi, odporni proti udarcem, abraziji, toplotnim šokom, kemičnim agensom. Poleg tega morajo biti tudi nedrsni, neprašni, dobrega videza, primerne strukture površine, imeti morajo določeno električno prevodnost, antistatičnost, obenem pa morajo biti lahki za čiščenje in vzdrževanje. In vse te zahteve izpolnjujejo epoksidni premazi in tlaki, od vrste zahtev pa je odvisno, kakšne bomo uporabili.

Polimerni tlaki (vključno z epoksi tlaki) so sestavljeni iz agregata ali polnila in polimernega veziva. To se dodaja polnilu kot tekoči monomer ali smola, ki v reakciji s trdilcem tvori trdno polimerno vezivo (polimerizacija). Za uravnavanje primernega časa strjevanja se dodajajo različni dodatki.

Najpogosteje se uporabljajo poliestri, metakrilati, poliuretani in epoksidi (epoksi materiali), med njimi pa so najuporabnejši in tudi največkrat uporabljeni epoksi tlaki.
Epoksi tlake lahko razdelimo glede na debelino nanosa od najtanjših, kot so epoksi impregnacije in epoksi zaščitni premazi, do debelejših, kot so samorazlivni epoksi tlaki, epoksi tlaki maltnega tipa in epoksi estrihi, vsi pa so lahko izdelani tudi v antistatični verziji.

Z epoksi impregnacijo lahko izboljšamo in utrdimo kakovost betonskih površin. Nizkoviskozne epoksi smole prodirajo v porni sistem betona, kjer se strjujejo in s tem izboljšujejo mehanske lastnosti površinske plasti. Metoda je uporabna pri betonih, ki imajo primerno kapilarno poroznost, ali na lasno razpokanih površinah, kjer njihov videz ni primarnega pomena.

Zaščitni epoksi premazi tvorijo tanek film na betonski površini v debelini od 100 do 500 mikronov. Za epoksi premaze se uporabljajo večinoma iste pigmentirane smole, ki jim pri nedrsnih ali strukturnih premazih dodajamo polnila zelo finih zrnavosti. Epoksi premazi v omejenem obsegu izboljšujejo mehanske lastnosti betonske površine, povečujejo kemično odpornost, predvsem pa so dekorativni in brezprašni.

Kadar so tlaki mehansko in kemično močneje obremenjeni, so potrebne večje debeline zaključnega epoksi tlaka. Samorazlivni epoksi tlaki se tako nanašajo v debelinah od 1,5 do 5 milimetrov. Vsebnost veziva (epoksi smole) v njih je razmeroma visoka, tako da težnostno razmerje med polnili in vezivom ni več kot 3 proti 1. Kot polnila se poleg pigmentov uporabljajo zlasti kremenčevi peski in kalcijevi ali barijevi sulfati.

V epoksi tlaku maltnega tipa je vsebnost polnila še precej večja. Tipično težnostno razmerje med polnili in vezivom (epoksi smolo) je 7 proti 1. Kot polnila se uporabljajo predvsem kremenčevi peski večjih zrnavosti, ki poleg večje debeline sloja zagotavljajo visoko trdnost materiala. Ta omogoča uporabo epoksi tlakov maltnega tipa na območjih, obremenjenih s težkim prometom (težki viličarji s trdimi kolesi). Pogosto se poleg kremenčevih peskov kot polnila uporabljajo visoko abrazijsko odporni materiali, na primer bazalt, aluminijev oksid ali silikonkarbid. Tovrstni epoksi tlaki so debeli od 3 do 6 milimetrov. Maltne tlake je mogoče nanašati tudi na nagnjenih terenih, medtem ko lahko samorazlivne tlake nanašamo samo na ravnih površinah. Pri ekstremnih obremenitvah se uporabljajo epoksi estrihi debeline od 1 do 2 centimetrov.

Med epoksi tlake pogojno prištevamo tudi polimerno (z vodotopnimi epoksi smolami) modificirane betone, pri katerih kot vezivo za izboljšanje mehanskih lastnosti betona poleg portlandskega cementa uporabljajo tudi vodotopne epoksi smole.

Več v prihodnjih številkah priloge Moj dom

Vir: Iztok Leskovar, univ. dipl. inž. grad., IRMA – Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana (http://www.epoksitlak.si); Kema Puconci (http://www.kema.si)