Naj spomnim na zapis in trditev državnega pravobranilstva, da je Komenda s strani države tožena za vračilo nepovratnih sredstev, namenjenih komunalni infrastrukturi v poslovni coni Komenda − resnica je ravno obratna: tožbo proti državi je vložila Občina Komenda in Okrožno sodišče v Ljubljani nam je medtem že dalo prav.

Na članke, ki po moji oceni mejijo na »rumeni tisk«, se sicer nisem imel namena odzivati, ko pa je bil 27. oktobra 2010 v prilogi »MOJ DOM« št. 239 objavljen še članek »Kako na prijazen način do svojega stanovanja«, sem se vendarle odločil reagirati. V članku, iz katerega ni razvidno, ali gre za plačano oglasno sporočilo ali je članek avtorsko delo novinarja, je govor tudi o domnevni samovolji »novega starega« komendskega župana, ki naj ne bi dovolil sprememb lokacijskega načrta območja KO 13 Gmajnica, kjer stanovanjsko naselje gradi podjetje Eko Gradvest iz Ljubljane (v nadaljevanju: investitor). Menim, da je za razjasnitev okoliščin treba poznati vsaj nekatera dejstva, opisana v nadaljevanju.

Investitor je pred dobrimi petimi leti predlagal, da bi lokacijski načrt območja KO 13 Gmajnica (v nadaljevanju LN), ki je predvideval gradnjo stanovanjskih objektov le na vzhodni polovici območja, spremenili. Predlagal je stanovanjsko pozidavo tudi na zahodni polovici območja. Ker je bilo to območje po planskih dokumentih že cca 25 let namenjeno stanovanjski gradnji, smo na občini začeli postopek spremembe. Nekaj pomislekov je sicer bilo: gradnja bi potencialno lahko poslabšala poplavne razmere na širšem območju, zato je bila v postopek vključena tudi Agencija RS za okolje in prostor, pristojna za poplavno varnost. Ta je v postopku podala smernice in na koncu (zame sicer nekoliko presenetljivo) tudi pozitivno mnenje k spremembi lokacijskega načrta.

Naslednji pomislek se je pojavil ob želji investitorja, da bi na območju gradil tudi večstanovanjske objekte. V razpravah na strokovnih občinskih telesih so se pojavljali predlogi, da bi omejili število stanovanj v posameznem objektu. Končna odločitev je bila, da naj število stanovanj določi kar investitor sam (seveda ob zunanjih gabaritnih omejitvah), ki pa bi število stanovanj moral prilagoditi razpoložljivemu številu parkirišč (PM) po načelu vsaj 2,5 PM na stanovanjsko enoto. S tem normativom je bil investitor dobro seznanjen, saj je vseskozi tvorno sodeloval na sejah pristojnih občinskih teles.

Ko je investitor ob koncu postopka predložil grafični in tekstualni del gradiva za sprejem na občinskem svetu, zaradi časovne stiske (gradivo je bilo predloženo zadnji trenutek pred raznosom svetnikom) dejansko nihče ni preverjal, ali je bilo v končnem izdelku upoštevano tudi določilo o zahtevanem številu parkirišč. Investitorju sem popolnoma zaupal, saj se je do tega trenutka izkazal kot zaupanja vreden partner − kasneje pa je bilo žal ugotovljeno, da je v tekstualnem delu LN namesto zahtevanega kriterija ostal le nedoločen tekst, da mora investitor zagotoviti »primerno število parkirišč«, in tu so se začele težave.

Ker je investitor v večstanovanjskih objektih želel zgraditi po sedem stanovanj, bi glede na število teh objektov in glede na razpoložljiva parkirišča zgradil le cca 1,8 PM na stanovanjsko enoto, s tem pa se na občini nikakor nismo strinjali. Tak standard bi bil celo najnižji v naši občini! Ker je imela z  nedoločnim pojmom »primerno število parkirišč« težave tudi pristojna upravna enota pred izdajo gradbenih dovoljenj za stanovanjske objekte, je Občinski svet Občine Komenda sprejel obvezno razlago, s katero je pojasnil, da »primerno število parkirišč« pomeni vsaj 2,5 PM na stanovanjsko enoto.

To je posledično pomenilo, da bi moral investitor zmanjšati število večstanovanjskih objektov ali pa število stanovanj v posameznih objektih. Investitor je sprva trdil, da je termin »primerno število parkirišč« v LN zašel pomotoma in nenamerno, kasneje pa je (tudi preko Ministrstva za okolje in prostor) poskušal razveljaviti obvezno razlago. Zato trdim, da je bila s strani investitorja »napaka« v LN namerno podtaknjena.

Kar je bilo na prvi pogled za investitorja sprva videti neugodno, se je po mojem norenju sedaj izkazalo za prednost: investitor zaradi pomanjkanja parkirišč ni dobil gradbenih dovoljenj za zadnje tri večstanovanjske objekte, stanovanja v obstoječih pa po naših informacijah niti niso vsa prodana. Na to kaže tudi ponudba za najem stanovanj, ki je bila predstavljena dne 27. oktobra 2010 v članku »Kako na prijazen način do svojega stanovanja«.

Da ne bo pomote: investitorju želim, da stanovanja čim prej proda ali odda v najem, še bolj pa me veseli, da je po meni dosegljivih informacijah prodal skoraj vse enostanovanjske hiše. Prav to pa je po mojem mnenju vzrok, da investitor ponovno želi spremeniti LN ter namesto večstanovanjskih objektov zgraditi enostanovanjske hiše, ki gredo očitno bolje v prodajo. Investitorjeva trditev, da gre v spremembo LN zaradi želja krajanov in da se bo zato odpovedal delu načrtovanih prihodkov, je navadno licemerstvo.

Kako naprej? Seveda ne nasprotujem spremembi LN, kot trdi investitor. Prej nasprotno: menim, da so enostanovanjske hiše namesto večstanovanjskih objektov prav gotovo boljša izbira. Ker pa smo bili s strani investitorja (tudi zaradi lastile neprevidnosti) enkrat že grobo zavedeni, pričakujem, da bo pred začetkom postopka sprememb LN izpolnil nekatere že dogovorjene obveznosti za boljšo komunalno in družbeno infrastrukturo na tem območju (pločnik, prometna ureditev, gradnja otroškega igrišča skladno z LN...). Če investitor tako želi, si lahko dopisujeva tudi preko medijev ali celo preko odvetnikov in sodišča − predlagam pa, da se oglasi v Komendi in z malo dobre volje bova v obojestransko zadovoljstvo hitro našla rešitve.

V Komendo pa vabim tudi vse, ki iščete stanovanje ali hišo − prepričan sem, da Vam bo ponudba Eko Gradvesta ali pa katerega od drugih investitorjev, ki Vam v Komendi ponujajo dom, všeč. Komenda je namreč lep kraj in veselim se novih občanov.

Tomaž Drolec, župan Občine Komenda